Ljubljana, 21. 12. 2020

Sindikati s pozivom k spremembam v predlogu PKP7

Ljubljana, 21. decembra 2020

 

Poslanskim skupinam Državnega zbora RS
•      Poslankam in poslancem
 

Spoštovani,

v reprezentativnih sindikalnih centralah, članicah Ekonomsko socialnega sveta (ESS) pozivamo poslanke in poslance Državnega zbora RS, da iz predloga Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP7) nemudoma črtajo člena (28. in 29. člen PKP7), ki sistemsko posegata v Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih z uvajanjem novega odpovednega razloga, ki omogoča odpuščanje starejših delavcev brez utemeljenega razloga takoj, ko le-ti izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma pri starosti 60 let in 40 let delovne dobe. Takšen predlog predstavlja zniževanje pravic delavcev in uvaja diskriminatorno obravnavanje starejših delavcev v delovnem razmerju, zlasti na področju varstva pred odpovedjo.

Omenjeni predlog nikoli ni bil predlog socialnega dialoga na seji Ekonomsko socialnega sveta ali v pogajanjih, ki jih je na podlagi sprejetega Poslovnika o vodenju pogajanj o interventnih zakonih, povezanih s COVID-19 vladna stran vodila s socialnimi partnerji. Zato smo v sindikalnih centralah ogorčeni nad dejstvom, da je Vlada v predlog PKP7 vključila predlog, ki posega v Zakon o delovnih razmerjih, male delavske ustave, katere spremembe so se do nastopa te Vlade vedno sprejemale s soglasjem socialnih partnerjev, in tudi v Zakon o javnih uslužbencih, v sindikatih pa mu ostro nasprotujemo.

Podoben predlog je namreč že bil predmet razprave ob zadnji pokojninski reformi, njegova opustitev pa je bila pogoj za to, da je bilo o pokojninski reformi doseženo soglasje socialnih partnerjev. Posebej sprevrženo je dejstvo, da je bila predmetna pokojninska reforma usklajena pod okriljem Ministrstva, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM), ki ga je tedaj vodila ministrica iz stranke, ki je sodelovala tako v prejšnji kot v zdajšnji koaliciji. Slednja z (ne)podporo omenjenemu predlogu kaže (oziroma lahko pokaže) na svojo načelnost in na svoj odnos do socialnega partnerstva in do spoštovanja rešitev, usklajenih v socialnem partnerstvu. Podobno kot v primeru javno že napovedanih amandmajev, ki naj bi v PKP7 odpravili določbe o financiranju nevladnih organizacij.

Predlog bo v praksi tudi pomenil, da bodo zaposleni, ki bi želeli ali bili primorani nadaljevati z delom po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev (npr. zaradi skrbstvenega bremena za svoje starše in/ali otroke) pod stalnim pritiskom neutemeljene odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ne gre izključiti možnosti da bodo ti zaposleni v cilju ohranitve zaposlitve pristajali na slabšanje svojega delovnopravnega standarda, kar je povsem nesprejemljivo. Tudi zaradi tega bi s strani MDDSZEM pričakovali nasprotovanje takšnemu enostranskemu posegu v delovno pravno zakonodajo, zmanjševanju pravnega varstva starejših. Zato javno pozivamo ministra za delo, g. Cigler Kralja, da se izjasni, kako se je na seji vlade opredelil do tega predloga.

Gre za vsebinsko povsem nesprejemljiv, pa tudi ustavno sporen predlog, ki bi v primeru sprejema trajno močno obremenil pokojninsko blagajno s potencialno takojšnjo upokojitvijo več tisoč novih

upokojencev, ki bi jim delodajalci lahko odpovedali pogodbo o zaposlitvi brez navajanja kakršnega koli razloga, zgolj zato, ker izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Gre za ustvarjanje podlage za povsem arbitrarno odločanje, ki posega v ustavno pravico posameznika do dela, odpoved brez razloga pa ima jasno razviden namen – diskriminacijo na podlagi starosti.

Predlog je tudi popolnoma kontradiktoren siceršnji deklarirani usmeritvi podaljševanja delovne aktivnosti starejših delavcev v Sloveniji, ki je ena najnižjih v EU, na kar je Slovenijo večkrat opozorila tudi Evropska komisija, v Sloveniji pa smo si v zadnjih letih z vrsto ukrepov prizadevali to aktivnost podaljšati. S predlaganim ukrepom Vlada počne prav nasprotno, saj de facto pošilja delavce v upokojitev takoj ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev in to celo na način, da jim odvzema pravno varstvo pred odpovedjo delovnega razmerja. Pri tem opozarjamo še na dejstvo, da Vlada RS v vseh dokumentih, ki predstavljajo podlago za črpanje Evropskih sredstev, navaja, da bo oblikovala in sprejela ukrepe, ki bodo vzpodbujali daljše ostajanje na delovnem mestu in zaposlovanje starejših.

Nenazadnje v reprezentativnih sindikalnih centralah obžalujemo dejstvo, da Vlada RS sicer ob vrsti pomoči posameznim skupinam ni prisluhnila sindikatom tudi pri nekaterih drugih rešitvah, ki ostajajo problematične, tako za najbolj izpostavljene zaposlene zaradi COVID-19, kot tudi za širšo družbo. Kot takšen posebej izpostavljamo predlog sindikatov, po katerem bi proračun vsem zaposlenim kril bolniško nadomestilo v višini 100% od prvega dneva odsotnosti. Takšen predlog bi zagotovo zmanjšal prisotnost okuženih s COVID-19 v delovnih sredinah in s tem omejil širjenje okužbe. Vladni predlog, po katerem bi bili do 100% nadomestila upravičeni zgolj zaposleni, ki delajo neposredno s COVID pacienti, in še to le pod pogojem, da bi z veliko verjetnostjo dokazali, da so se okužili na delovnem mestu (kar je praktično nemogoče dokazati), pa je do teh zaposlenih naravnost poniževalen, za vse ostale pa ji očitno ni dosti mar. Nasprotujemo tudi ponovitvi neenake obravnave zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju pri izplačilu kriznega dodatka v prvem paketu, ko do dotaka niso bili upravičeni zaposleni v javnem sektorju. Sprašujemo poslanke in poslance, ali čistilko, perico, hišnika, pomočnico vzgojitelja, kuharico v javnem sektorju kriza kaj manj boli od delavk in delavcev v zasebnem sektorju?

Ponovno pozivamo poslanke in poslance Državnega zbora RS, da iz predloga PKP7 črtajo 28. in 29. člen in podprejo tudi ostale predloge amandmajev, ki jih bomo k predlogu PKP7 še pripravili sindikati.

 

Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije
Predsednica Lidija Jerkič,

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije
Predsednik Branimir Štrukelj,

Pergam – konfederacija sindikatov Slovenije
Predsednik Jakob Počivavšek,

KNSS-Neodvisnost
Predsednica Evelin Vesenjak,

Konfederacija sindikatov 90 Slovenije
Predsednik Peter Majcen,

Slovenska zveza sindikatov Alternativa
Predsednik Zdenko Lorber,

Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost
Predsednik Albert Pavlič,

Komentarji
Ferenc Godins
24.12.2020

Spostovani

Tale mali Napoleon (JJ) in nj. vlada mi ponovno dvigata tlak 😃

Razhudila me je ponovna načrtovana čistka med starejšimi delavci. Po predlogu bi lahko delodajalci vsem tistim, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev in zavoljo višje pokojnine delajo naprej, brez razloga odpovedala pogodbi o zaposlitvi. Po podatkih ZPIZ gre za okoli 14.000 ljudi . Koliko od tega števila ljudi je v policiji?

Razlog: v javnem sektorju se namerava s predlaganim ukrepom dolgoročno zmanjšati število zaposlenih JU in s tem znižati sredstva za maso plač ter vzpostaviti uravnoteženo starostno strukturo.

Gre za prepovedan ukrep, saj gre za diskriminacijo na starostni osnovi. Ali ni bila starostna struktura uravnotežena že z ZUJF-om? Haloooo, zmanjšanje števila policistov na račun varnosti ... !? Kaj pravita na to zagovornik enakih možnosti in fiskalni svet?

Ali ste v sindikatih izračunali za koliko odstotkov se v povprečju v Sloveniji poveča plača policista, učitelja, paznika, od vstopa v policijo do njegove upokojitve? Seveda gre ugotovitve primerjati z dvigi življenjskih stroškov in samo vrednostjo navedenih poklicev.

V primerjavi z verskimi uslužbenci (duhovniki), katerim je krit še večji delež socialnih prispevkov, kateri ne nosijo vsak dan "glave na pladnju" kot policisti, gre za bizarni ukrep vlade, ki se dela norca iz policije ter igra z varnostjo.

Berite komentatje:

https://www.rtvslo.si/slovenija/starostna-upokojitev-s-60-leti-starosti-in-40-leti-pokojninske-dobe-brez-dokupa/510533

https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174741335l

Alenka Požarnik
22.12.2020

Jaz sem sicer zasledila, da bi pozivali k upokojitvi zaposlene, ki bi imeli 40 let delovne dobe in bi bili stari 65 let. Pa tudi pri tef bi se moralo upoštevati voljo zaposlenih, da nadaljujejo z delom, če to želijo.

Vaš komentar