Pozivi k miru in sožitju
Letos bo 27. januarja minilo 80 let, odkar je sovjetska Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Januarja 1995, ob petdeseti obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz, je tedanji nemški predsednik Roman Herzog razglasil 27. januar za dan spomina na žrtve nacizma, 3. novembra 2005 pa je ta dan, kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, razglasila tudi Generalna skupščina OZN v New Yorku.
Med letoma 1939 in 1945 so nacisti ter njihovi sodelavci pobili približno šest milijonov oziroma okoli dve tretjini evropskih Judov. Umore so večinoma izvajali s pogromi, množičnimi streljanji in sistematičnim iztrebljanjem v številnih koncentracijskih taboriščih. Poleg Judov, ki so jih pobili daleč največ, so nacisti med drugim umorili tudi več milijonov Sovjetov, več kot milijon Poljakov, na sto tisoče Romov, južnih Slovanov in invalidov ter več tisoč homoseksualcev. Samo v taborišču Auschwitz-Birkenau so od ustanovitve leta 1940 nacisti pobili več kot milijon ljudi.
Holokavst (lat. holocaustum iz gr. holókauston »žgalna daritev«) je oznaka za nacistično množično uničenje šestih milijonov Judov med drugo svetovno vojno. V mednarodnem zgodovinopisju se uporablja tudi termin šoa (hebr. šo’ah (nepričakovani) propad, uničenje). Holokavst označuje sistematično preganjanje in uničevanje evropskega judovstva, ki so ju izvajali nacistična Nemčija in njeni kolaboranti med drugo svetovno vojno. Glavni cilj je bil iztrebiti vse Jude, kar so nacisti imenovali »dokončna rešitev judovskega vprašanja« ali Endlösung. Tarča zdesetkanja in na koncu uničenja so bili tudi pripadniki različnih drugih etničnih, verskih in političnih skupin, ki so bili nesprejemljivi za nacistični režim (Romi, Slovani, Jehovove priče), pa tudi homoseksualci ter telesno in duševno prizadeti ljudje. Številne žrtve je holokavst terjal tudi med slovenskimi Judi, še zlasti v Prekmurju, kjer jih je v predvojnem obdobju živelo največ. Leta 1944 je judovska skupnost, ki je živela predvsem na območju Murske Sobote in Lendave, doživela usoden udarec in množično uničenje v koncentracijskih taboriščih. Največ slovenskih Judov je smrt dočakalo prav v Auschwitzu. (vir: sinagogamaribor.si)
Poseben dogodek in konferenco v spomin na holokavst na Poljskem organizira tudi Izobraževalna internacionala (Education International – EI), katere član je tudi SVIZ. Na komemoraciji v Auschwitzu in konferenci v Krakovu, pri organizaciji katerih skupaj z EI sodelujejo še sindikati izobraževanja iz Nemčije, Izraela in Poljske, bodo udeleženci skupaj kritično razmišljali in izmenjali mnenja o vlogi, ki jo lahko imajo pedagogi pri poučevanju vrednot človekovih pravic, enakosti, pravne države, miru in demokracije v današnjem svetu.
Glavna uradna spominska slovesnost in obeležitev 80. obletnice osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau bo 27. januarja 2025 s pričetkom ob 16. uri v posebnem šotoru, ki bo postavljen nad vrati nekdanjega taborišča. Eden od simbolov spominskega obeležja bo tovorni vagon, ki bo stal neposredno pred vrati. Prenos komemoracije, na katero so poleg vseh preživelih iz Auschwitza vabljeni tudi državne delegacije in delegacije institucij, bo dostopen na tej povezavi.
Medtem pa bodo predstavniki učiteljskih sindikatov program svojega dogodka v Krakovu začeli že v nedeljo, 26. januarja, z obiskom in ogledom nekdanje judovske četrti Kazimierz, stavb v tej četrti, vključno z najstarejšo sinagogo na Poljskem in eno najdragocenejših judovskih verskih stavb v Evropi. Naslednje jutro, 27. januarja, bo otvoritev posebne konference, na kateri bodo med drugim svoje nagovore in predstavitve imeli poljska ministrica za izobraževanje Barbara Nowacka, generalni sekretar Izobraževalne internacionale David Edwards in João Costa, nekdanji minister za izobraževanje Portugalske, zdaj pa direktor Evropske agencije za posebne potrebe in inkluzivno izobraževanje. V popoldanskem delu bo potekala panelna razprava predstavnikov učiteljskih sindikatov z naslovom Spomin in pedagogika – različni koncepti poučevanja zgodovine. Kasneje bo izpeljano še omizje Mi smo spomin, nato pa si bodo udeleženci ob 16. uri skupaj ogledali prenos spominske slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve Auschwitza.
Naslednji dan, 28. januarja, bodo tudi udeleženci dogodka Izobraževalne internacionale obiskali koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau ter se ob spomeniku v središču taborišča Birkenau, ki stoji na koncu »ceste smrti«, spomnili osvoboditve taborišč in se poklonili žrtvam. V nadaljevanju dneva bo potekal še panel s predstavniki muzejev o tem, kako muzeji varujejo sledove holokavsta, v zaključku programa pa bodo tudi učitelji spregovorili in delili svoje izkušnje ter primere o tem, kako poučevati o holokavstu in Auschwitzu, kako vključevati te teme v pouk ter pripravljati izobraževalna gradiva, ki spodbujajo pravičnost, enakost in kritično mišljenje.
Dogodek se bo zaključil z obiskom Judovskega muzej Galicija v Krakovu.