Pravična Evropa za vse delavce
Od začetka tega tedna na Dunaju poteka 14. kongres Evropske konfederacije sindikatov ETUC, na katerem sodeluje več kot 600 delegatk in delegatov – med njimi tudi predsedniki in glavni tajniki približno 90 sindikalnih organizacij iz 38 evropskih držav, deset sindikalnih zvez in številni ugledni predstavniki različnih evropskih institucij. V uvodu v sicer petdnevni dogodek je bilo največ pozornosti namenjene prihajajočim volitvam v Evropski parlament, ob čemer je generalni sekretar ETUC-a Luca Visentini glasno poudaril, da mora Evropska unija, če želi obstati, ponovno postati socialna in da morajo v skladu s tem socialni ciliji postati pomembnejši od ekonomskih dobičkov. Med različnimi nalogami sindikatov je posebej izpostavil, da morajo le-ti organizirati delavke in delavce ne glede na obliko dela, v kateri ti delajo, in vsem zagotoviti enake pravice.
Na kongresu ETUC v vlogi enega od podpredsednikov Evropskega združenja učiteljskih sindikatov ETUCE sodeluje tudi glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, ki se je v svojem prispevku opredelil predvsem do položaja zaposlenih, do skrajševanja delovnega časa, kolektivnih pogajanj in opozoril na zmanjševanje pomena izobraževalnih poklicev. Pred predstavniki iz skoraj 40 držav se je najprej dotaknil slogana kongresa »A farier Europe for workers« in ga označil za nekoliko problematičnega, saj izraz »pravičnejša Evropa« predpostavlja, da zdaj slednja do delavcev ni pravična in da je cilj sindikatov to nepravičnost zgolj zmanjšati. Cilj ETUC bi moral biti po prepričanju glavnega tajnika SVIZ zato pravična Evropa za vse delavce – sploh ob aktualnih trendih, ko se razlike med ljudmi, žal, drastično povečujejo.
V povezavi s hitro avtomatizacijo in robotizacijo, ki smo jima priča in ki ogrožata milijone delovnih mest, je glavni tajnik SVIZ zbranim predal sporočilo, da bi moral osrednji cilj evropskih sindikatov postati boj za uzakonitev splošnega skrajšanja delovnega časa. Tak ukrep bi lahko predstavljal tudi učinkovito pot do zvišanja plač in zmanjševanja števila brezposelnih, v ključnem spopadu, ki seveda ogroža zdajšnjo raven dobičkov delodajalcev, pa bi si ga morali nujno izboriti v bližnji prihodnosti. Kolektivna pogajanja je Branimir Štrukelj izpostavil kot temeljna pri izboljševanju položaja zaposlenih, a je hkrati podčrtal, da zgolj ta ne morejo biti učinkovita, če niso obenem tesno povezana s pripravljenostjo in zmožnostjo izvajati industrijske akcije.
V sklepnih besedah svojega prispevka glavni tajnik SVIZ ni spregledal zmanjševanja pomena izobraževalnih poklicev, kar najbolj občutijo države na vzhodu in deloma tudi jugu Evrope, v času krize pa se je ta trend izrazil z drastičnim znižanjem učiteljskih plač. Žal se proračunska sredstva za javno izobraževanje tudi po izhodu iz krize v številnih državah še znižujejo, stagnirajo ali pa se povečujejo počasneje na račun krepitve javnih sredstev za varnost, za obrambo, nadzor, zavarovanje mej. »Takšno premeščanje sredstev pa ima lahko za prihodnost Evrope dolgoročne negativne posledice,« ni bil optimističen glavni tajnik.
Na kongresu na Dunaju bo med drugim izvoljeno novo vodstvo Evropske konfederacije sindikatov, dopolnjena ustava organizacije ter sprejeti ključni dokumenti, kot sta Dunajski manifest in akcijski program konfederacije za obdobje 2019–2023.