Ljubljana, 5. 1. 2021

Pravične možnosti izobraževanja

Državni izpitni center je v svoji knjižnici objavil monografijo Pravične možnosti izobraževanja v Sloveniji, Populacijska raziskava o učencih s posebnimi potrebami in priseljencih ter njihovem socialno-ekonomskem statusu v povezavi z dosežki v šoli.

Ta monografija je druga, ki je nastala v sodelovanju in z združevanjem večletnih populacijskih podatkov Državnega izpitnega centra (Ric) in Statističnega urada RS (SURS). Že prva monografija iz leta 2017 je empirično prikazala, kako bi lahko s sistematičnim zbiranjem in uporabo podatkov izboljševali pravičnost v edukaciji v Sloveniji, tako pri vodenju šolske politike na ravni učiteljev v razredih, na ravni vodstev šol in na sistemski ravni.

V tej raziskavi se učence s posebnimi potrebami strukturira v bolj specifične skupine in se ločeno, za vsako posebej, upoštevajo njihove družinske razmere in le-te v več časovnih obdobjih med šolanjem povežejo z njihovimi dosežki ter jih pospremijo na prehodu iz osnovne v srednjo šolo.

Zakaj monografijo prebrati? Pri Državnem izpitnem centru poudarjajo, da je pomemben argument, da so – glede na večletne populacijske longitudinalne podatke Rica in SURS – ugotovitve in zaključki visoko veljavni in zanesljivi. Redke so države, ki imajo (samo) na dveh mestih tako kakovostne podatke. Drugi argument za branje so tematike prikrajšanih skupin, priseljencev in učencev s posebnimi potrebami, ki so v Sloveniji pogosto obravnavani neobjektivno, nekritično, ne v dolgoročno dobro za učence s posebnimi potrebami, neredko emocionalno in z malo podatki o dosežkih učencev s posebnimi potrebami v povezavi s kontekstualnimi podatki. V tej raziskavi se učence s posebnimi potrebami strukturira v bolj specifične skupine in se ločeno, za vsako posebej, upoštevajo njihove družinske razmere in le-te v več časovnih obdobjih med šolanjem povežejo z njihovimi dosežki ter jih pospremijo na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Poglavitni argument za povabilo k branju pričujoče monografije pa so ugotovitve, zaključki in iz tega izhajajoča odprta vprašanja, kako z obravnavo učencev s posebnimi potrebami v prihodnje.

Pri pregledu socialno-ekonomskega statusa učencev s posebnimi potrebami se je izkazalo, da je socialno-ekonomski indeks (SEI) za te učence v povprečju nižji kot za ostalo populacijo, da pa so med različnimi skupinami UPP velike razlike.

Kot izhaja iz predgovora k monografiji, pričujoča raziskava gradi na povezovanju podatkov Državnega izpitnega centra in Statističnega urada RS in pripravi socialno-ekonomskega indeksa (SEI) za posamezne učence. Znotraj tega se posebej osredotoča na vpogled v stanje na področju učencev s posebnimi potrebami (UPP) in priseljencev. Uvodoma raziskava potrjuje že znano ugotovitev, da je socialno-ekonomski status povezan z dosežki učencev. Pri učencih s posebnimi potrebami pritrjuje že objavljenim izsledkom drugih slovenskih avtorjev o izrazitem povečanju deleža učencev s posebnimi potrebami v zadnjih desetih letih pri nas. V analizah so učenci s posebnimi potrebami razdeljeni v različne skupine, glede na njihove primanjkljaje in prikrajšanosti. Pri pregledu socialno-ekonomskega statusa učencev s posebnimi potrebami se je izkazalo, da je socialno-ekonomski indeks (SEI) za te učence v povprečju nižji kot za ostalo populacijo, da pa so med različnimi skupinami UPP velike razlike. Skupina dolgotrajno bolnih učencev in skupina učencev z organskimi motnjami imajo v povprečju SEI, ki je zelo podoben preostali populaciji, druge skupine UPP kažejo večji zaostanek. V primeru teh skupin se tako kaže, da gredo primanjkljaji in prikrajšanosti z roko v roki z nižjim socialno-ekonomskim statusom. Skladno z ugotovitvami predhodne raziskave je socialno-ekonomski indeks močno povezan z izbiro srednješolske ravni. Ali bodo učenci nadaljevali izobraževalno pot na šolah, ki jo zaključijo s splošno maturo, s poklicno maturo ali z zaključnim izpitom, je v prvi vrsti njihova odločitev, podatki pa kažejo, da je ta odločitev povezana tudi s SEI družine, iz katere učenci izhajajo. Skupine učencev s posebnimi potrebami tukaj večinoma močno odstopajo od ostale populacije, saj so bistveno bolj zastopani v programih srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, manj pa jih je na gimnazijah. Izjema je skupina učencev ORG, ki odstopa v drugo smer – njihov delež je na gimnazijah celo večji kot pri preostali populaciji. Pri sledenju dosežkov 6. in 9. razreda na NPZ ugotavljamo, da učenci s posebnimi potrebami izrazito zaostajajo za preostalo populacijo in da je njihov zaostanek od 6. do 9. razreda med leti od 2009 do 2018 dokaj stabilen in se ne zmanjšuje.

Ena od deprivilegiranih skupin so tudi priseljenci. Raziskava je pokazala, da prva generacija priseljencev, v obdobju od 2009 do 2018, zaostaja za ostalo populacijo tako po dosežkih kakor po socialno-ekonomskem statusu. Ta razkorak do tretje generacije povsem izgine.

Večnivojske analize dosežkov NPZ so potrdile ugotovitve prejšnje raziskave, da so razlike med slovenskimi osnovnimi šolami relativno majhne. Analize statističnih modelov z vključenimi dejavniki, na katere šole nimajo neposrednega vpliva, kažejo, da lahko z vključenimi spremenljivkami (spol, UPP, priseljenci, SEI) pojasnimo od 23,4 do 28,3 odstotka vseh razlik v dosežkih nacionalnega preverjanja znanja.