Pravičnost v izobraževanju v Evropi
Evropsko informacijsko omrežje za izmenjavo podatkov o izobraževanju Eurydice zdaj tudi v slovenskem jeziku predstavlja temeljne ugotovitve poročila Pravičnost v šolskem izobraževanju v Evropi. To prinaša pregled izobraževalnih struktur in politik, ki vplivajo na pravičnost v šolskem izobraževanju, značilnosti na sistemski ravni pa povezuje z uspešnostjo učečih se v mednarodnih raziskavah znanja, kot so PISA, PIRLS in TIMSS. Poročilo upoštevaje 42 evropskih izobraževalnih sistemov opredeljuje, katere politike in strukture so povezane z višjo stopnjo pravičnosti pri dosežkih učečih.
Kriza zaradi covida-19 je še dodatno okrepila potrebo po večji pravičnosti v izobraževanju; premik na učenje na daljavo in umanjkanje časovne pedagoške obveznosti sta potisnila prikrajšane učence še v večjo stisko, s čimer se bo verjetno poglobila obstoječa nepravičnost.
Kot je zapisano v uvodu v dokument, ima izobraževanje lahko pomembno vlogo pri ustvarjanju pravičnejših in bolj vključujočih družb. »Te bomo ustvarili šele, ko bodo sistemi izobraževanja vsem mladim zagotovili možnosti in priložnosti, da razvijajo svoje talente in potenciale, ne glede na njihovo ozadje. Toda socialno-ekonomsko ozadje je še vedno močen določevalec dosežkov učencev: nedoseganje standardov znanja, prezgodnje opuščanje izobraževanja in usposabljanja ter socialna izključenost so še vedno resnične nevarnosti, ki pretijo nekaterim učencem. Kriza zaradi covida-19, ki še traja, je še dodatno okrepila potrebo po večji pravičnosti v izobraževanju; premik na učenje na daljavo in umanjkanje časovne pedagoške obveznosti sta potisnila prikrajšane učence še v večjo stisko, s čimer se bo verjetno poglobila obstoječa nepravičnost.«
Politike, ki so povezane z večjo mero pravičnosti: povečanje javnih izdatkov, predvsem za primarno izobraževanje; pozno razvrščanje učencev v različne izobraževalne programe ali smeri; omejevanje diferenciacije v politikah izbire šole in sprejema na šole ter zmanjševanje ponavljanja razreda in/ali letnika.
Pravičnost je v poročilu razumljena dvoplastno: prvič kot zagotovilo, da osebne ali družbene okoliščine, kot so na primer socialno-ekonomski status, spol, etnična pripadnost, ne smejo biti ovira pri posameznikovem izobraževalnem uspehu, in drugič kot zagotovilo inkluzivnega sistema, v katerem so vsi udeleženci deležni vsaj minimalne ravni kakovostnega izobraževanja. Poročilo z različnih zornih kotov popisuje značilnosti izobraževalnih sistemov, in sicer z vidikov:
- dostopa in udeležbe v vzgoji in varstvu predšolskih otrok,
- financiranja delovanja šol,
- obstoja razlik med šolami in programi (javno/zasebno, raznolikost struktur sistemov, različnost kurikulov),
- možnosti izbire šole,
- šolskih sprejemnih politik,
- segmentacije sistemov (splošno/ poklicno; starost pri prvem razvejanju sistemov, prehodnost, velikost sektorja za poklicno izobraževanje),
- pravil ponavljanja razreda ali letnika,
- šolske avtonomije (glede zaposlovanja kadra, glede porabe sredstev, glede vsebine in oblike procesa poučevanja),
- sistemov vzpostavljanja odgovornosti (zunanja preverjanja znanja in zunanja evalvacija šol),
- podpore za šole v prikrajšanih okoljih oz. šole z večjim deležem prikrajšanih učencev,
- zagotavljanja podpore za učencem z nizkim dosežkom in
- ponujanja različnih priložnosti za učenje (obseg obveznega pouka, ponudba dodatnih obšolskih dejavnosti na šolah, dejavnosti med počitnicami, ki jih zagotavljajo šole).
Najpomembnejše ugotovitve opozarjajo na več politik, ki so povezane z večjo mero pravičnosti: povečanje javnih izdatkov, predvsem za primarno izobraževanje; pozno razvrščanje učencev v različne izobraževalne programe ali smeri; omejevanje diferenciacije v politikah izbire šole in sprejema na šole ter zmanjševanje ponavljanja razreda in/ali letnika. Prelet pokaže, da med državami obstajajo velike razlike pri izvajanju teh in drugih politik ter kako uspešne so pri zmanjševanju nepravičnosti v izobraževanju.
Vir: Eurydice Slovenija (https://www.eurydice.si/publikacije/Prelet-politik_Pravicnost-v-solskem-izobrazevanju-v-Evropi.pdf), pridobljeno 12. 5. 2021