Predlog Zakona o vajeništvu potrjen v DZ

Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so 25. aprila 2017 z 52 glasovi za in 16 proti sprejeli predlog zakona o vajeništvu, ki ga je vlada pripravila z namenom približati poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev ter izobraževalni sistem tesneje povezati z obrtjo in gospodarstvom. Vajeništvo se bo začelo poskusno uvajati v šolskem letu 2017/2018. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je že ob sprejetju predloga zakona na vladi januarja letos izpostavila, da je namen zakona vzpostaviti »čim prejšnjo poklicno socializacijo mladih. Vajeništvo je izjemno pomemben projekt, s katerim iščemo nove možnosti in priložnosti tudi v luči zaposlovanja mladih, kot tudi izobraževanja in usposabljanja na način, ki je čim bližji trgu dela in potrebam delodajalcev«. Po besedah ministrice se želi s povezovanjem izobraževanja in praktičnega usposabljanja še krepiti vezi med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom.
 

Za prvo leto je načrtovano vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir. Vajeniška oblika izobraževanja naj bi bila vpeljana postopoma, pilotno preizkušena na omejenem številu programov in za omejeno število vajencev, šol in delodajalcev.

Za prvo leto je načrtovano vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir. Vajeniška oblika izobraževanja naj bi bila vpeljana postopoma, pilotno preizkušena na omejenem številu programov in za omejeno število vajencev, šol in delodajalcev. Kot določa zakon, bo imel vajenec status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa. Vključitev v vajeništvo po predlogu zakona ni obvezna ne za delodajalce ne za dijake. Vključeni bodo tisti delodajalci, ki bodo imeli prosta vajeniška delovna mesta in bodo za izvajanje vajeništva izpolnjevali vse zahtevane pogoje. Na spletni strani resornega ministrstva so zapisali še, da v prvih treh letih pričakujejo do 200 vajencev na generacijo, pri čemer bo število vključenih delodajalcev odvisno od števila registriranih vajeniških delovnih mest pri pristojnih zbornicah in od števila sklenjenih vajeniških pogodb z vajenci. Zbornice naj bi bile v veliko pomoč in podporo pri izvajanju celotnega sistema – po besedah ministrice bodo dualni sistem s strani delodajalcev povezale z izobraževalnim sistemom, tako da bo deloval trikotnik šola-delodajalec-zbornica, pri čemer se bodo tudi z vidika potreb na trgu dela in delodajalcev iskala t. i. učna mesta. Projekt pilotne izvedbe vajeništva na podlagi javnega razpisa v različnih delih sofinancirata ministrstvi za izobraževanje in gospodarski razvoj ter Evropski socialni sklad. Tako naj bi bila zagotovljena sredstva za usposabljanje mentorjev v podjetjih, sofinanciranje stroškov za nagrade vajencev in mentorja v podjetju ter sredstva za sodelovanje pri pripravi vajeniške izvedbe programov srednjega poklicnega izobraževanja. Delodajalcem naj bi sofinancirali tudi strošek varovalnih sredstev za vajenca in nadomestila stroškov prevoza in prehrane za vajenca. Za prenovo sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, v okviru katerega je predvidena tudi pilotna izvedba vajeništva, je do konca leta 2021 predvidenih približno 2,7 milijona evrov, od tega je 2,1 milijona evrov evropskih sredstev. Hkrati pa je za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom, v okviru katerega se predvideva tudi implementacija vajeništva oziroma preko katerega se bo zagotavljajo tudi spodbude delodajalcem za izvajanje programov praktičnega usposabljanja in vajeništva, predvidenih okoli 28,4 milijona evrov (od tega 22,7 milijona evrov evropskih sredstev). Po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Petra Pogačarja, je »uvedba vajeništva po oceni Evropske komisije eden ključnih stebrov za zmanjševanje brezposelnosti in socialne izključenosti mladih, zato je predlog zakona o vajeništvu oz. uvedba vajeništva bistvena tudi z vidika področja trga dela, zmanjševanja brezposelnosti mladih, hitrejšega vključevanja mladih v trg dela«. Vajencu bo pripadala tudi nagrada, ki ne bo vplivala na družinske prejemke in socialne transferje družine. Zakon na eni strani prinaša ključen korak pri zmanjševanju brezposelnosti mladih in hitrejšemu vključevanju mladih na trg dela, zagotovljeno je delovno-pravno varstvo vajenca na delovnem mestu, obenem pa nagrada ne bo slabšala socialnega položaja vajenca in njegove družine.

 

»V SVIZ smo od začetka razprave o možnosti uvedbe vajeniškega sistema v Sloveniji opominjali, da je treba pred dokončno uvedbo vajeništva opraviti uradno evalvacijo učinkov zakona in analizirati, kako bi uvedba vajeništva vplivala na obseg in število zaposlitev učiteljev praktičnega pouka in strokovnoteoretičnih predmetov ter organizatorjev praktičnega usposabljanja z delom.«

V sklopu javne razprave smo ministrici za izobraževanje dr. Maji Makovec Brenčič julija lani posredovali stališča, pripombe in predloge k predlogu Zakona o vajeništvu tudi iz SVIZ. Zavzeli smo se, da bi morala za vajence smiselno veljati določila Zakona o delovnih razmerjih, tako kot veljajo za vse ostale delavce, zahtevali pa tudi, da bi se lahko vajenec, če bi mu bile kršene pravice, obrnil na sindikat ali delavsko predstavništvo. Za sindikat je bila namreč nekorektna, nelogična, predvsem pa sporna ureditev v predlogu zakona, ko naj bi v sporu med delodajalcem in vajencem posredovala zbornica. Resorno ministrstvo smo opozorili tudi na prenizke nagrade za opravljeno vajeniško delo in ob tem ponovili pričakovanje, da bo vajenec prejemal nagrado – plačilo za delo vse leto, ko bo opravljal vajeništvo pri delodajalcu, in ne zgolj za čas, ko bo dejansko fizično prisoten in delal pri delodajalcu. Prav tako smo v SVIZ od začetka razprave o možnosti uvedbe vajeniškega sistema v Sloveniji opominjali, da je treba pred dokončno uvedbo vajeništva opraviti uradno evalvacijo učinkov zakona in analizirati, kako bi uvedba vajeništva vplivala na obseg in število zaposlitev učiteljev praktičnega pouka in strokovnoteoretičnih predmetov ter organizatorjev praktičnega usposabljanja z delom. V SVIZ smo se v pismu ministrici julija lani zavzeli še za zagotavljanje enakega izobrazbenega standarda tudi v okviru vajeniškega izobraževanja, prav tako pa poudarili, da se na račun uvedbe vajeniškega sistema ne smejo znižati sredstva, ki jih MIZŠ nakazuje šolam. Več na tej povezavi.