Ljubljana, 10. 1. 2022

Predlogi sprememb standardov in normativov

V drugi polovici lanskega decembra je SVIZ ministrici za izobraževanje, znanost in šport (dr. Simoni Kustec, MIZŠ) posredoval predloge sprememb in dopolnitev posameznih normativov in standardov za področja predšolske vzgoje, osnovnih in srednjih šol ter izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami. Predloge so pripravila predsedstva sindikalnih konferenc skupaj še s sekcijami administrativnih in računovodsko-tehničnih delavcev, svetovalnih delavcev oziroma knjižničarjev. Predlogi temeljijo na odzivih, potrebah ter opozorilih članstva in so povezani s pomanjkanjem kadra, povečanim številom otrok v oddelkih, zahtevnostjo dela z učenci in dijaki s posebnimi potrebami ter določenimi organizacijskimi težavami, ki so lahko predmet urejanja normativov in standardov. Za zdaj odziva s strani MIZŠ še nismo prejeli.

Na SVIZ smo že dlje časa prejemali tehtna opozorila naših članic in članov o tem, da bi nujno potrebovali temeljito prenovo trenutno veljavnih normativov in standardov v vrtcih in šolah, saj ti več ne zadoščajo potrebam vzgojno-izobraževalnih zavodov in ne ustrezajo razmeram v praksi. Zaradi izrazito povečanega obsega dela na posameznih delovnih mestih, zaradi spremenjene vsebine in zahtevnosti del in nalog na drugih delovnih mestih se bo, brez ustrezne spremembe in prilagoditve normativov in standardov ter zagotovitve dodatnih zaposlitev, posledično začela zniževati raven kakovosti vzgojno-izobraževalnega in drugega dela. Zato smo se na sindikatu v okviru predsedstev naših sindikalnih konferenc ter ob sodelovanju sekcij lotili zbiranja in oblikovanja predlogov, ki upoštevajo tako vsebinske spremembe kot tudi spremembe glede zahtevnosti ter obsega del in nalog na konkretnih delovnih mestih. Menimo, da bodo spremembe, ki jih predlagamo, zagotovile, da bo vzgojno-izobraževalno ter drugo delo v vrtcih in šolah tudi v prihodnje lahko izpeljano na ustrezni ravni, zato smo predlagali ministrstvu čimprejšnjo prilagoditev normativov in standardov. V našem predlogu MIZŠ smo zapisali čimprejšnjo uveljavitev sprememb, najkasneje pa z začetkom prihodnjega šolskega leta, torej s 1. 9. 2022. Predloge je potrdil tudi 54-članski Glavni odbor SVIZ Slovenije. V nadaljevanju najdete povezave do naših predlogov spremembe in dopolnitev pravilnikov. Predlogi so oblikovani tako, da smo v obstoječe besedilo posameznega pravilnika z rdečo barvo vnesli predlog spremembe ali dopolnitve, v poševno oblikovanem tekstu pa je podana obrazložitev predloga:

Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje,

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole,

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami,

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva.

Predlog sprememb in dopolnitev določb, ki se nanašajo na delovno mesto Tajnik VIZ VI, je še v pripravi in usklajevanju ter ga bomo iz SVIZ na ministrstvo in članstvu v vednost posredovali naknadno. Prav tako v sindikatu pripravljamo tudi predloge sprememb in dopolnitev naslednjih pravilnikov:

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole,

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne sole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom,

Pravilnik o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli,

Pravilnik o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom.

Kot omenjeno uvodoma, se ministrica doslej še ni odzvala na poslano, medtem ko v SVIZ pričakujemo, da bi predloge sprememb in dopolnitev standardov in normativov lahko ministrici in njenim sodelavcem predstavili v najkrajšem možnem času, saj računamo na kakovostno in poglobljeno vsebinsko razpravo, ki bo – ob ustreznih spremembah standardov in normativov – zagotovila nujno potrebne prilagoditve novim razmeram in s tem kakovostnejšo in učinkovitejše vzgojno-izobraževalno ter drugo spremljevalno delo.

Komentarji
Vse je igra
11.01.2022

Prosim, g. Iztok, da ne presojate dela učiteljev slovenščine, če slovenščine ne poučujete v oddelkih z 28 ali 32 dijaki, med katerimi so dijaki s PP, odločbami, dijaki priseljenci, več drugih dijakov z neznanjem slovenščine kot uradnega jezika, preostali pa z zaključeno oceno iz slovenščine v OŠ 2 ali 3, redko 4, z velikanskim odporom do branja besedil in reševanja domačih nalog, z motoričnimi težavami, težavami koncentracije, z vse šibkejšim besednim zakladom, s pravopisno nezmožnostjo ubesedovanja besedil, z večnim "kaj bom pa to rabil" ... Naštela sem le del značilnosti pouka slovenščine v današnjih časih. Pomanjkanje literature, vaj in skript ... je to res tako velik problem? Ali menite, da je poplava priročnikov, učbenikov, delovnih zvezkov ... za slovenščino merilo za njihovo kvaliteto in praktično uporabnost???
Podpiram predlog, da se uredi položaj učiteljev strokovno-teoretičnih predmetov v srednjih šolah enkrat za vselej, ne pa da vsaka šola po svoje rešuje problem izobrazbe, plač in normativov stroke in teorije, ko je ena oseba/učitelj različno obravnavan kot teoretik in kot praktik. Tudi zato je vse manj strokovnjakov, ki bi to delo opravljali odlično in s srcem ... raje se posvečajo svojim espejem ali grejo (nazaj) v gospodarstvo. Hkrati s tem pa je treba rešiti še kup ostalih anomalij, od D070, decimalk do ILDN. Da se bomo vsi učitelji zadovoljni posvečali predvsem poučevanju, ne pa ostalim zadevam.
Predlog predsedstev sindikalnih konferenc je presenečenje, saj sindikalnim zaupnikom o tem niso ničesar povedali, pa smo imeli sestanke pred kratkim. Odziva MIZŠ še ni, kaj pa odzivi učiteljev in ostalih strokovnih delavcev? So predlogi res odraz dejanskega stanja v šolah ali le želje posameznikov iz teh predsedstev? Predloge je treba natančno prebrati, podpreti dobre in zavrniti/popraviti slabe oz. nelogične. Zato se v ostale ne spuščam, saj jih nisem še natančno prebrala.

Petra Korenjak Marčun
11.01.2022

Pozdravljeni,
zopet ste pozabili na likovnike, ki se že zelo dolgo časa oglašamo in opozarjamo na prevelike skupine pri pouku LUM. Če se delijo pri tehniki, gospodinjstvu, športu in v 8. in 9. razredu celo pri TJA, SLO in MAT bi lahko podobno naredili tudi za likovno umetnost, kjer imamo že tako samo 1 uro na teden in v tem času ne moreš včasih niti vsem učencem podati kvalitetne korekture. Z zmanjšanim številom učencev bi tako pridobil kvalitetnejše ure.
LP,
Petra

Rajka Korošec Kavčič
10.01.2022

Pozdravljam spremembe, me pa moti, da pri členu za normativ knjižničarja ni dodana tudi meja za 2 celi osebi (npr. 1.000 učencev, 3 podružnice, 3 oddelki vrtca ipd.)
Npr. Naša šola ima v letošnjem letu 46 oddelkov, 1.025 učencev, 3 podružnice, 5 oddelkov vrtca, pa vseeno ostane enako 1,5 knjižničarja? Enako kot npr. na šoli, ki ima recimo 675 učencev.

Iztok MILOŠIČ
10.01.2022

Pozdravljam vaš predlog sprememb. Imel pa bi še sam predloge:

V 5. členu - učna obveznost, da se tudi učiteljem strokovno-teoretičnih (ST) predmetov in učiteljem praktičnega pouka obveznost zmanjša na 19 ur tedensko. Učitelji strokovno-teoretičnih predmetov, v primerjavi z učitelji splošno-teoretičnih predmetov, v veliki večini nimajo pripravljenih učnih gradiv, kaj šele učbenikov. Tako si morajo sami pripravljati gradiva, pisati skripte ipd. Zraven tega učitelji strokovno-teoretičnih predmetov poučujejo tudi vaje, pri katerih se dijaki delijo v skupine po 16 (podobno kot praktični pouk) in je za te vaje zopet potrebno pripraviti literaturo, priprave in navodila na vaje ipd. To dodatno delo je pri učiteljih strokovno-teoretičnih predmetov enako ali bolj zahtevo in časovno obremenjujoče, kot pri učiteljih slovenščine. Učitelji slovenščine si ne potrebujejo pripravljati literature, saj imajo učbenike napisane. Zraven tega učitelji strokovno-teoretičnih predmetov in učitelji praktičnega pouka dijake pripravljajo na strokovna tekmovanja, ki pa se vse izvajajo izven pouka in dodatno obremenjujejo te učitelje. Za strokovna tekmovanja je potrebno vlagati veliko energije in truda, predvsem pa časa.

V 80. členu, da iz besedila praviloma 18 dijakov, črta beseda praviloma. Zraven tega predlagam, da se dijaki delijo v skupine do 16 in ne 18. S tem bi lahko v urnikih kombinirali tudi skupine iz vaj pri strokovno-teoretičnih predmetih s skupinami športne vzgoje. To pomeni, da ena skupina iz razreda lahko gre k vajam, druga pa k športni vzgoji in se naslednji teden skupini zamenjata.

Dodati nov člen, da se učitelju splošno-izobraževalnih predmetov, učitelju strokovno-teoretičnih predmetov in učitelju praktičnega pouka, ki poučuje več različnih predmetov oz. modulov, zmanjša učna obveznost in sicer za:
2 predmeta oz. modula - 0,5 ur pouka
3 predmete oz. module - 1 ura pouka
4 predmete oz. module - 1,5 uri pouka
5 predmetov oz. modulov - 2 uri pouka
oz. za vsak nadaljnji predmet oz. modul 0,5 ure pouka na teden.

Vaš komentar