Ljubljana, 19. 4. 2017
Predsodki se ne zmanjšujejo
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je v organizaciji odbora za enakost, ki je vzpostavljen pod okriljem sindikata, 19. aprila 2017 pripravil omizje »Vprašanja LGBTI v vzgoji in izobraževanju.« Temeljni namen dogodka je bil prikazati različne vidike omenjene tematike, prikazati izzive in težave, s katerimi se srečujejo LGBTI posameznice in posamezniki (lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, interseksualne osebe) v vzgoji in izobraževanju (tako šolajoči se kot zaposleni), in nasploh izboljšati vedenje o področju LGBTI tematik med zaposlenimi v vrtcih in šolah ter drugimi zainteresiranimi.
V uvodu v srečanje je dr. Mirjana Ule, socialna psihologinja in redna profesorica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, spregovorila o pomembni vlogi šole pri upravljanju s procesi vključevanja in izključevanja različnosti ter v sklopu le-tega o sodobnih predsodkih v demokratičnih družbah, v katerih se zdijo predsodki nesprejemljivi. A spremenjeni realnosti navkljub, kot je izpostavila strokovnjakinja, raziskave tega področja kažejo, da se predsodki niso zmanjšali – zmanjšalo se je le javno izražanje le-teh, spreminjajo se njihova vsebina, način odzivanja na »drugačno« in objekti predsodkov, v bistvu pa so se predsodki poglobili. Kot takšni, do neke mere »nevidni«, predsodki objekte le-teh še bolj prizadenejo in pri njih pogosto zbudijo fenomen samosovraštva, tj. samopripisovanja krivde. Dr. Mirjana Ule je orisala še averzivni rasizem, dinamiko paranoidne mentalitete, v zvezi s predsodki pa je spregovorila tudi o čustvu zavisti.
Dr. Roman Kuhar, redni profesor na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki se raziskovalno med drugim poglobljeno ukvarja z LGBT študijami, sociologijo spola in spolnosti ter je nekdanji urednik LGBT revije Narobe, je na omizju predstavil izbrane rezultate o vsakdanjem življenju LGBT oseb v Sloveniji. Spregovoril je o posameznih vidikih iz vsakdana LGBT posameznic in posameznikov, v katere so pridobili vpogled z opravljenimi anketami leta 2004 in zatem primerjalno še leta 2014. Dr. Roman Kuhar je povedal, da se ob zastavljenih vprašanjih skozi časovno perspektivo pokazalo, da je v omenjenem obdobju prišlo do pozitivnih sprememb v zasebnem prostoru, medtem ko širše bistvenih premikov ni mogoče zaznati. Tako se, denimo, še zmeraj več kot polovica vprašanih LGBT oseb sooča z različnimi oblikami nasilja, ki so ga večinoma deležni od neznancev, zaskrbljujoče pa se je povečal delež »sošolcev« kot izvajalcev nasilja (z 22 % leta 2004, na 44 % leta 2014). Melani Centrih je v vlogi ravnateljice Gimnazije Ptuj spregovorila o dejavnostih in dosežkih njihove šole na področju seznanjanja dijakinj in dijakov ter zaposlenih s tematiko LGBT, dr. Matjaž Konvalinka, izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, pa je predstavil funkcijo LGBT koordinatorja, kot se je z njo srečal med študijem v ZDA in kot jo zdaj opravlja na svoji fakulteti.
V sklepnem delu omizja so navzoči razpravljali o vidikih širše vpeljave instituta LGBT koordinator, izpostavili problematiko krčenja možnosti za obravnavo različnosti v osnovnošolskih učnih načrtih, dotaknili pa so se tudi položaja LGBT učiteljic in učiteljev ter definicije »prave družine«.
V uvodu v srečanje je dr. Mirjana Ule, socialna psihologinja in redna profesorica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, spregovorila o pomembni vlogi šole pri upravljanju s procesi vključevanja in izključevanja različnosti ter v sklopu le-tega o sodobnih predsodkih v demokratičnih družbah, v katerih se zdijo predsodki nesprejemljivi. A spremenjeni realnosti navkljub, kot je izpostavila strokovnjakinja, raziskave tega področja kažejo, da se predsodki niso zmanjšali – zmanjšalo se je le javno izražanje le-teh, spreminjajo se njihova vsebina, način odzivanja na »drugačno« in objekti predsodkov, v bistvu pa so se predsodki poglobili. Kot takšni, do neke mere »nevidni«, predsodki objekte le-teh še bolj prizadenejo in pri njih pogosto zbudijo fenomen samosovraštva, tj. samopripisovanja krivde. Dr. Mirjana Ule je orisala še averzivni rasizem, dinamiko paranoidne mentalitete, v zvezi s predsodki pa je spregovorila tudi o čustvu zavisti.
Dr. Roman Kuhar, redni profesor na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki se raziskovalno med drugim poglobljeno ukvarja z LGBT študijami, sociologijo spola in spolnosti ter je nekdanji urednik LGBT revije Narobe, je na omizju predstavil izbrane rezultate o vsakdanjem življenju LGBT oseb v Sloveniji. Spregovoril je o posameznih vidikih iz vsakdana LGBT posameznic in posameznikov, v katere so pridobili vpogled z opravljenimi anketami leta 2004 in zatem primerjalno še leta 2014. Dr. Roman Kuhar je povedal, da se ob zastavljenih vprašanjih skozi časovno perspektivo pokazalo, da je v omenjenem obdobju prišlo do pozitivnih sprememb v zasebnem prostoru, medtem ko širše bistvenih premikov ni mogoče zaznati. Tako se, denimo, še zmeraj več kot polovica vprašanih LGBT oseb sooča z različnimi oblikami nasilja, ki so ga večinoma deležni od neznancev, zaskrbljujoče pa se je povečal delež »sošolcev« kot izvajalcev nasilja (z 22 % leta 2004, na 44 % leta 2014). Melani Centrih je v vlogi ravnateljice Gimnazije Ptuj spregovorila o dejavnostih in dosežkih njihove šole na področju seznanjanja dijakinj in dijakov ter zaposlenih s tematiko LGBT, dr. Matjaž Konvalinka, izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, pa je predstavil funkcijo LGBT koordinatorja, kot se je z njo srečal med študijem v ZDA in kot jo zdaj opravlja na svoji fakulteti.
V sklepnem delu omizja so navzoči razpravljali o vidikih širše vpeljave instituta LGBT koordinator, izpostavili problematiko krčenja možnosti za obravnavo različnosti v osnovnošolskih učnih načrtih, dotaknili pa so se tudi položaja LGBT učiteljic in učiteljev ter definicije »prave družine«.