Predšolska vzgoja v Evropi
Povzeto po: European Education and Culture Executive Agency: Eurydice, Key data on early childhood education and care in Europe 2025 – Eurydice report, Publications Office of the European Union, 2025, https://data.europa.eu/doi/10.2797/66224
Ob letošnjem mednarodnem dnevu izobraževanja je evropsko omrežje za izmenjavo podatkov o izobraževanju Eurydice na svoji spletni strani objavilo tretjo izdajo Pomembnih podatkov o vzgoji in varstvu predšolskih otrok v Evropi (Key data on Early Childhood Education and Care in Europe 2025) (pdf, en). V poročilu, v katerem so zbrani podatki za skupno 37 evropskih držav – 27 držav članic EU ter Albanijo, Bosno in Hercegovino, Švico, Islandijo, Lihtenštajn, Črno goro, Severno Makedonijo, Norveško, Srbijo in Turčijo –, je celostno analizirano stanje na področju predšolske vzgoje.
V prvem delu poročila so povzeti kazalniki o dostopnosti, upravljanju, financiranju, zaposlovanju, kurikulih in spremljavi, ki prikazujejo, kako so ta področja povezana. Na novo so vključeni inkluzija, financiranje, delovni pogoji osebja in plače. Razdelek o kurikularnih vsebinah obravnava aktualne teme, kot so trajnost, digitalna ozaveščenost in varnost ter zgodnje učenje tujih jezikov. V drugem delu so predstavljene glavne značilnosti predšolske vzgoje in varstva v vsaki od vključenih držav.
Slovenija na področju predšolske vzgoje in izobraževanja izpolnjuje vsa opredeljena merila kakovosti
Slovenija je v poročilu Pomembni podatki o vzgoji in varstvu predšolskih otrok v Evropi posebej izpostavljena med državami, v katerih področje predšolske vzgoje in izobraževanja izpolnjuje vsa opredeljena merila kakovosti (integrated): upravljanje s strani enega vodilnega organa za vse ravni predšolske vzgoje (v Sloveniji je to Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje), pravico do mesta v vrtcu za vsakega otroka od najzgodnejšega otroštva, visok izobrazbeni standard oz. visokošolska izobrazba zaposlenih, ki delajo z vsako od skupin otrok na predšolski ravni, ne glede na starost, in opredeljene smernice za celotno obdobje predšolske vzgoje in izobraževanja. Takih držav je poleg Slovenije v Evropi le še šest (Nemčija, Estonija, Danska, Finska, Švedska in Norveška), vse druge morajo izboljšati eno ali več izpostavljenih meril.
V poročilu je poudarjeno, da večina evropskih držav še ne zagotavlja pravice do predšolske vzgoje in varstva v smislu, da bi bilo otroku zagotovljeno mesto v vrtcu, ko se staršem izteče porodniški dopust oziroma dopust za varstvo in nego otroka. V državah obstaja glede tega različna časovna vrzel, le šest držav je takih – poleg Danske, Nemčije, Estonije, Finske in Švedske tudi Slovenija –, kjer je otroku mesto v vrtcu zagotovljeno takoj ob izteku omenjenega obdobja.
Delež BDP za področje predšolske vzgoje in izobraževanja
Ob upoštevanju omejitev kazalnika je mogoče ugotoviti, da so se v državah EU sredstva, namenjena predšolski vzgoji in varstvu, od leta 2014 do 2021 v povprečju zvišala: z 0,67 % BDP leta 2014, na 0,71 % leta 2021. To povečanje je še izrazitejše, če upoštevamo, da se je v tem obdobju zmanjšalo število otrok v vrtcih, in kaže, da se vzgoji in izobraževanju pripisuje vse večji pomen.
Največje zvišanje sredstev za izobraževanje v omenjenem obdobju (za 0,20 odstotne točke ali več) je zabeleženo v Nemčiji, Estoniji, Latviji, Litvi, Švici in na Islandiji, največje zmanjšanje (za 0,10 odstotne točke ali več) na Danskem, Madžarskem, Norveškem, v Sloveniji (0,13) in na Švedskem (20). Ob tem so sredstva, namenjena predšolski vzgoji, na Danskem, v Sloveniji, na Švedskem, Islandiji in Norveškem ostala nad povprečjem EU-27.
Eurydice v publikaciji Pomembni podatki o vzgoji in varstvu predšolskih otrok v Evropi izpostavlja tudi, da je Slovenija edina evropska država, v kateri je manj kot 10 odstotkov otrok, mlajših od 6 let, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost. Delež je visok v Romuniji (35,3 %), Bolgariji (34,2 %) in Španiji (34,1 %), nekatere sosednje države beležijo še višje vrednosti (npr. Albanija, Črna gora in Turčija). Omenjeni delež je približno 12–15-odstoten na Češkem, Hrvaškem, v Luksemburgu, na Nizozemskem, Poljskem, Finskem in Norveškem.
Izobrazbena struktura strokovnih delavcev v predšolski vzgoji in izobraževanju
V približno polovici vzgojno-izobraževalnih sistemov v Evropi je zahtevano, da je vsaj eden od izobraževalnega tima, ki skrbi za skupino otrok (ne glede na starost le-teh), visokošolsko izobražen. Najnižja stopnja izobrazbe je za vzgojitelja določena na ravni dodiplomskega študija ISCED 6 na vseh stopnjah predšolske vzgoje v Bolgariji, Nemčiji, Grčiji, Litvi, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Estoniji, Črni gori, na Danskem, Hrvaškem, Finskem, Švedskem in Norveškem. Stopnja ISCED 7 se zahteva na vseh ravneh na Portugalskem in Islandiji.
Število otrok na zaposlenega v predšolski vzgoji in izobraževanju
V vrtčevskih skupinah, v katerih so otroci stari do dve leti, znaša največje število otrok na zaposlenega običajno od 6 do 8 (vendar 3 na Danskem in Norveškem, do 20 v Španiji in Romuniji). Ko gre za štiriletne in starejše otroke, je v povprečju največ 15 otrok na zaposlenega; le tri države (Danska, Finska in Norveška) so v tej starostni skupini določile omejitev na manj kot 10 otrok na zaposlenega.
V izvlečku, ki smo ga v Svizu pripravili po poročilu Key data on Early Childhood Education and Care in Europe 2025,si lahko ogledate še preglednico s podrobnimi podatki o številu otrok v oddelkih v posameznih državah, nekatere podatke o osnovnih plačah zaposlenih v predšolski vzgoji in podatke o deležu vključenih v vrtec pri določeni starosti - klik.