Predstavljen nov predlog odprave plačnih nesorazmerij
Vladna stran je v ponedeljek, 26. februarja, sindikatom javnega sektorja predstavila nov predlog odprave plačnih nesorazmerij. Pred jutrišnjimi pogajanji o oblikovanju plačnega stebra javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi (plačne skupine D, G, H ter J in B v teh dejavnostih) je že posredovala svoj celovit predlog tudi v pisni obliki.
Vodja vladnih pogajalcev, finančni minister Klemen Boštjančič je v izjavi po včerajšnjih pogajanjih pojasnil, da so pri pripravi predloga izhajali iz že podpisanih stavkovnih sporazumov in tega, o čemer so se na nek način uskladili že lani. O podrobnostih predloga ni želel govoriti. Razkril je le, da tudi pri vseh spremembah osnovnega predloga še vedno želijo zasledovati cilj, da noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače nižje od minimalne. »Je pa poti do tega več,« je dodal.
Ob tem je minister napovedal, da tudi v nadaljevanju pogajanj ne namerava biti v javnih izjavah bolj vsebinski. Verjame namreč, da je to stvar pogajanj in razgovorov med vladno skupino in sindikati in da »špekulacije, ki velikokrat gredo v smer, ki nima veliko realnosti s tistim, kar smo se pogovarjali, izrazito škodijo temu, da bi dogovor sklenili«, je pojasnil.
Na včerajšnjem krogu pogajanj so po njegovih besedah opravili »precej intenziven pogovor« in hkrati predlagali sindikatom, da tekom tedna opravijo še pogovore v okviru posameznih plačnih stebrov. Na krovni ravni pa se sestanejo čez teden dni, ko bodo lahko o predlogu bolj konkretno govorili.
Minister Boštjančič je ob tem pojasnil, da naj bi se ta teden na stebrnih pogajanjih pogovarjali o tokrat predstavljenem predlogu, ne pa tudi o drugih vprašanjih. So pa na tokratnem krogu pogajanj po njegovih besedah povedali, da si želijo, da tudi ostale stvari, specifične za posamezen steber, odprejo čim prej.
Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je pojasnil, da morajo sindikati novi predstavljeni predlog preučiti, saj posega v nekatere dozdajšnje predloge in jih spreminja, brez preračunov pa je težko oceniti, kaj v resnici pomenijo.
Omenil je tudi razpravo o učinkovitosti javnega sektorja, kjer pa so po njegovih besedah pomembne razlike med vlado in sindikati. »Mi to, kar vlada razume kot učinkovitost, v pretežnem delu razumemo kot varčevalne ukrepe. Hkrati pa izpostavljamo, da javni sektor ni tak kot zasebni sektor, kjer je dobiček ključen smisel delovanja gospodarskih družb, a v javnem sektorju je bistvena kakovost, kakovost pa je lahko včasih pač tudi dodatno strošek in več stane,« je pojasnil Štrukelj.
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek pa je dejal, da jim je bil včeraj celoten predlog prestavljen ustno, zastavili so kar nekaj vprašanj, na nekatera so dobili odgovore, na nekatera ne in bodo počakali na celovit predlog, ki ga bodo dobili v kratkem. V njihovi pogajalski skupini se bodo do predloga opredelili prihodnji ponedeljek ter svoje stališče vladi sporočili istega dne popoldne, ko bodo nadaljevali pogajanja.
Štrukelj je ob tem pojasnil, da na sindikalni strani še vedno vztrajajo, da se regres za letošnji dopust izplača v višini 1500 evrov in da pričakujejo, da bo ta tema prihodnji teden ponovno odprta.
Kot pa je dejal Boštjančič, je vladna stran sindikatom povedala, da je regres - ta bo v skladu z decembrskim dogovorom izplačan že marca - načrtovan v minimalnem znesku. Izplačan bo torej v višini minimalne plače, ki trenutno znaša 1253,90 evra. Je pa minister dodal, da so sindikate seznanili, da so se v prihodnjih mesecih pripravljeni pogovarjati o regresu za najnižje plačane javne uslužbence, a v povezavi s pogajanji, ki sicer potekajo.
Vir: Slovenska tiskovna agencija, 26. 2. 2024