Ljubljana, 8. 5. 2017
Predzadnji iz niza izobraževalnih seminarjev
V organizaciji Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture SVIZ Slovenije (SVIZ) je 8. in 9. maja 2017 v Portorožu potekal izobraževalni seminar za sindikalne zaupnice in zaupnike SVIZ v osnovnih šolah in zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.
V uvodu v dvodnevni dogodek je predsednica Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami Jelka Horvat nakazala temeljna vprašanja, s katerimi se pri svojem delu srečujejo zaposleni na omenjenem področju in so v ospredju razprave navzočih na izobraževalnem seminarju. Izpostavila je problematiko neenake obravnave mobilnih učiteljic in učiteljev za dodatno strokovno pomoč (DSP), ki jim ni omogočeno napredovanje v nazive, opozorila pa je tudi na že dlje nerešeno težavo, da se mobilnim učiteljicam in učiteljem za dodatno strokovno pomoč, ki so zaposleni v osnovnih šolah, ki izvajajo prilagojeni program (OŠPP), stroški za uporabo lastnega avtomobila v službene namene izplačujejo v nižji meri kot pa učiteljem za dodatno strokovno pomoč, ki so zaposleni v zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in dodatno strokovno pomoč opravljajo tudi na rednih osnovnih šolah. Kot pomembno vprašanje za resorno ministrstvo je omenila še določitev novega delovnega mesta spremljevalca skupine gibalno oviranih otrok in mladostnikov z več motnjami, dotaknila pa se je tudi povečevanja števila romskih otrok v nekaterih šolah, ki izvajajo prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom na področju, kjer se nahaja romska populacija.
Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je sindikalne zaupnice in zaupnike seznanil z bistvenimi informacijami o aktualnih pogajanjih z Vlado RS za odpravo anomalij v plačnem sistemu, ki potekajo od marca letos na podlagi dogovora o odpravljanju varčevalnih ukrepov in so osredotočena na izboljšanje plač v skupini »J«. Za odpravo anomalij je namenjenih 70 milijonov evrov na letni ravni, o razdelitvi le-teh pa se z vlado dogovarja več kot 40 sindikatov, ki so reprezentativni v javnem sektorju. Glavni tajnik je poudaril, da je v plačni skupini »J« nabor različnih delovnih mest skoraj nepregleden, saj jih je več kot 700, SVIZ pa ima zaradi članstva, ki dela na zelo različnih delovnih mestih, bistveno težjo nalogo kot majhni sindikati, ki zastopajo le po nekaj delovnih mest. Ob tem je dodatno pojasnil, da v omenjenih pogajanjih zaradi zelo nizkega plačnega razreda čistilcev in čistilk in še nekaterih drugih delovnih mest, ki so praviloma globoko pod minimalno plačo, večini od teh plač ni mogoče izboljšati, ker je dvig je omejen na največ tri plačne razrede. Prav zaradi tega je SVIZ podprl spremembo Zakona o minimalni plači, ki predvideva izvzem dodatkov, zlasti dodatka na delovno dobo, iz minimalne plače, ki bi zaposlenim s plačo, ki je pod minimalno, omogočilo, da se jim dodatek za delovno izplača ob minimalni plači. Spomnil pa je še, da je bil v lanskih pogajanjih vsem, ki prejemajo minimalno plačo, letošnji regres za letni dopust zvišan na 1.000 evrov bruto. V drugem delu svoje predstavitve je Branimir Štrukelj ob izbranih podatkih spregovoril o podcenjenosti strokovnega dela v izobraževanju in zgrešeni politiki kontinuiranega zniževanja sredstev za šolstvo ter spomnil na osrednjo nalogo, ki jo je opredelil 9. kongres SVIZ na Bledu – tj. izboljšanje plač naših članic in članov v tem mandatu. Poudaril je trdno odločenost sindikata ustaviti trend neustreznega vrednotenja in podcenjenosti strokovnega dela v izobraževanju, znanosti in kulturi v primerjavi z državno upravo in zdravstvom, in sicer še v času aktualne slovenske vlade, saj bi se sicer nova razmerja, ki gredo v škodo dejavnosti SVIZ, utrdila za dlje časa.
Strokovna sodelavka SVIZ za pravne zadeve Nadja Götz je zatem natančno predstavila posamezne ukrepe na področju stroškov dela in druge ukrepe v javnem sektorju za leto 2017 iz Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016, ki so ga reprezentativni sindikati javnega sektorja in Vlada RS sklenili konec minulega leta. Spregovorila je o povišanem regresu za letni dopust za leto 2017, redni delovni uspešnosti, ki se v letih 2017 in 2018 ne izplačuje, ter delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, ki pa je v navedenih letih omejena. Ob predstavitvi sprememb pri premijah kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence je opozorila na dolgoročni pomen le-teh za zaposlene za čas ob odhodu v pokoj. V nadaljevanju je Nadja Götz prikazala še posamezne vidike napredovanja javnih uslužbencev v letih 2017 in 2018; omejitev števila dni letnega dopusta; omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb; prenehanje pogodbe o zaposlitvi v letu 2017; višino odpravnine. Predstavitev glavnega tajnika o aktualnih pogajanjih za odpravo anomalij v sistemu plač javnega sektorja je dopolnila s tehničnimi informacijami o roku za sklenitev dogovora, za katerega je bil določen 1. 5. 2017, dodatno je pojasnila vsebino dogovora, razpon odprave in sredstva, ki so predvidena za odpravo anomalij v vseh plačnih skupinah. Za sindikalne zaupnice in zaupnike je bila dobrodošla informacija, kdaj bodo višje plače skladno z odpravo anomalij dejansko izplačane in po kakšnem postopku ter kaj bi se zgodilo, če pogoji za izplačilo morda ne bi bili zagotovljeni v dogovorjenih rokih: tj. za zaposlene na delovnih mestih, ki so uvrščena do vključno 26. plačnega razreda, s 1. 7. 2017 in za zaposlene na višje uvrščenih delovnih mestih s 1. 10. 2017. Strokovna sodelavka SVIZ je spregovorila tudi o drugih varovalkah, ki so opredeljene v dogovoru z Vlado RS, če ta ne bi udejanjila domenjenega in bi poskušala obiti soglasje s podpisniki dogovora.
V popoldanskem delu prvega dneva izobraževalnega seminarja sta se navzočim sindikalnim zaupnicam in zaupnikom pridružila predstavnika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) – državna sekretarka dr. Andreja Barle Lakota in mag. Gregor Mohorčič, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo. Predsednica Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami Jelka Horvat je nanju naslovila že v uvodu v izobraževalni seminar izpostavljena vprašanja o (ne)napredovanju mobilnih učiteljic in učiteljev za dodatno strokovno pomoč v naziv, o neenakem izplačevanju povračila stroškov za uporabo avtomobila v službene namene, novem delovnem mestu spremljevalca skupine gibalno oviranih otrok in mladostnikov z več motnjami, urejanju ugotavljanja nazivov pri prehodu zaposlenih iz socialnovarstvenih zavodov v vzgojno-izobraževalne, o predlogu zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami in morebitnih vplivih zakona o dolgotrajni oskrbi na področje vzgoje in izobraževanja. Odgovore predstavnikov MIZŠ si lahko ogledate v priloženem videoposnetku.
Tudi v ospredju vprašanj, ki so jih na dr. Andrejo Barle Lakota in mag. Gregorja Mohorčiča naslovili sindikalne zaupnice in zaupniki, je bila problematika povračila potnih stroškov, izpostavljeno pa je bilo še neustrezno vrednotenje dela razrednikov, posamezni vidiki ureditve delovnega časa učiteljev in vprašanje ustreznega strokovnega izpita v socialnovarstvenih zavodih, ki se vpisujejo v razvid zavodov v vzgoji in izobraževanju. Navzoči so razpravljali tudi o nenehnem povečevanju zahtevnosti dela učiteljic in učiteljev z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami ter vprašanju prevzemanja nalog – in s tem odgovornosti –, za katere niso usposobljeni (npr. dajanje zdravil otrokom). Opozorili so tudi na konkretne primere nasilja, ki so mu zaposleni v posameznih zavodih s področja Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami kontinuirano izpostavljeni.
Prvi dan izobraževalnega seminarja za sindikalne zaupnice in zaupnike SVIZ v osnovnih šolah in zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami se je sklenil s predavanjem o konfliktih in mobingu, v sklopu katerega je Doroteja Lešnik Mugnaioni, ki se že več kot 15 let ukvarja s problematiko nasilja v delovnih procesih, sodeluje z Delovno skupino za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije ter kot članica in prostovoljka v Društvu SOS telefon, uvodoma pojasnila pomen razlikovanja med konfliktom in nasiljem. Ob primerih iz prakse je nazorno prikazala, da sta sicer zelo povezana pojava drugačna v vzrokih, dinamiki, vlogi in odgovornosti vpletenih, posledicah ter zato tudi v načinih reševanja in ukrepanja. Podrobno je spregovorila o sistematičnem, dolgotrajnem, namernem povzročanju psihičnega, besednega, spolnega, socialnega ipd. nasilja oziroma o nadlegovanju in trpinčenju (mobingu).
V jutranjem delu drugega dne izobraževalnega seminarja se je zbranim pridružila Maja Prebil iz Odvetniške družbe Potočnik in Prebil in jim predstavila vrste pravne odgovornosti strokovnih delavk in delavcev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ob določbah zakonodaje na tem področju je s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki razpravljala o konkretnih primerih iz njihove prakse, pri tem pa natančneje orisala deliktno sposobnost varovancev, tj. odgovornost za škodo, ki jo ti povzročijo, in »dolžno nadzorstvo« vrtcev, šol ali drugih varstveno-vzgojnih ali izobraževalnih ustanov. Poudarila je, da standard »dolžno nadzorstvo« ne pomeni, da mora biti nadzor strokovnih delavk in delavcev v vsakem trenutku takšen, da je možnost kakršnekoli poškodbe absolutno izključena. Dolžnost strokovnih delavk in delavcev je, da varovance nadzorujejo in usmerjajo, pri tem pa je popolnoma nerealno pričakovati, da bodo nadzor izvajali tako, da se nobenemu od njih ne more nič zgoditi. Maja Prebil je predstavila še institute kazenske, objektivne in solidarne odgovornosti, sodna praksa pa opredeljuje tudi pravni standard »naključje«, ki je vzročni položaj, pri katerem pride do prepleta več enakovrednih vzrokov. Njihov skupni učinek je po dogodku sicer jasen in razložljiv, vendar pa posamezni vzrok pred dogodkom ni bil prepoznan kot možni sprožitelj za konkretni škodni dogodek. V predstavitvi so se sindikalni zaupnice in zaupniki seznanili še z razlogi za razbremenitev odgovornosti, pri čemer se strokovne delavke in delavce slednje razbremeni, (1) če so opravili vse, kar so bili zavezani storiti, in (2) povzročitve škode ne bi preprečilo niti skrbno opravljanje dolžnosti. Sodna praksa pri tem izhaja tudi iz tega, da mora obstajati razumna mera zapovedi in prepovedi. Odvetnica je slušateljicam in slušateljem približala še temelje odškodninske odgovornosti strokovnih delavk in delavcev, predstavila elemente civilnega prava, kako postopati v primeru škodnega dogodka. V zvezi s slednjim je navzočim svetovala, naj pripravijo zapisnik – podrobneje opišejo dogodek, prisotne osebe ukrepe, ki so jih sprejeli ob škodnem dogodku, posledice škodnega dogodka – ter o njem obvestijo starše ali skrbnike.
Strokovni sodelavec GO SVIZ za pravne zadeve Jernej Zupančič je v nadaljevanju izobraževalnega seminarja predstavil posamezne vidike urejanja delovnega časa učiteljev in spregovoril o pravni ureditvi tega področja, neenakomerni razporeditvi delovnega časa, začasni prerazporeditvi le-tega, zatem pa namenil pozornost znanim stališčem SVIZ do problematike urejanja delovnega časa učiteljev. Ob tem se je dotaknil dela zaposlenih v osnovnih šolah in zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter sindikalne zaupnice in zaupnike pozval, naj izpostavijo specifike svojega dela, ki bi jih sindikat pri urejanju problematike delovnega časa morda moral upoštevati. Navzoči so opozorili na vprašanje upoštevanja oziroma ovrednotenja časa, ki ga mobilni učiteljice in učitelji porabijo za pot med posameznimi zavodi, na katerih opravljajo svoje delo; pripravo individualiziranih programov za dijake; dolžnost izobraževanja oziroma strokovnega usposabljanja zaposlenih.
Predsednica Jelka Horvat je na zboru sindikalne konference predstavila delo le-te od zadnjega srečanja maja lani, ob tem pa spregovorila o vprašanjih, ki na področju konference že dlje ostajajo nerešena in so jih zaupnice in zaupniki ponovno izpostavili v razpravi s predstavnikoma MIZŠ dr. Andrejo Barle Lakota in mag. Gregorjem Mohorčičem prvi dan izobraževalnega seminarja. Jelka Horvat je omenila tudi, da so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja minuli mesec podpisali aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor, s katerim se zvišuje dodatek za pripravljenost na določenem kraju, denimo v šoli v naravi. Sindikalna konferenca osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (SK OŠZOMPP) je podprla zahteve za odpravo anomalij in zvišanja plač, ki jih pogajalska skupina GO SVIZ zagovarja na pogajanjih za odpravo anomalij plač v javnem sektorju, še posebno zahteve za zaposlene v skupini »J« z najnižjimi plačami. V skladu s stališčem SVIZ, da je izobraževanje strateška usmeritev Slovenije, je bila tudi SK OŠZOMPP soglasna, da je nujno povečati sredstva, namenjena za izobraževanje. Konferenca zahteva takojšna zvišanja plač strokovnih delavcev glede na zvišanja plač primerljivih poklicev, ustrezno ovrednotenje dela razrednikov in podpira predlog GO SVIZ za uvedbo novega delovnega mesta učitelj – razrednik. SKSVŠDD predlaga, da se še pred koncem šolskega leta skličejo vsi sindikalni zaupniki SVIZ, ki bi razpravljali o stavki, če vlada ne bi pristala na naše zahteve po dvigu plač učiteljev glede na zvišanja plač primerljivih poklicev. Po sklepu SK OŠZOMPP pa konferenca podpira tudi stališča, ki jih zagovarja Glavni odbor SVIZ (GO SVIZ) na pogajanjih za ureditev delovnega časa učiteljev.
V uvodu v dvodnevni dogodek je predsednica Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami Jelka Horvat nakazala temeljna vprašanja, s katerimi se pri svojem delu srečujejo zaposleni na omenjenem področju in so v ospredju razprave navzočih na izobraževalnem seminarju. Izpostavila je problematiko neenake obravnave mobilnih učiteljic in učiteljev za dodatno strokovno pomoč (DSP), ki jim ni omogočeno napredovanje v nazive, opozorila pa je tudi na že dlje nerešeno težavo, da se mobilnim učiteljicam in učiteljem za dodatno strokovno pomoč, ki so zaposleni v osnovnih šolah, ki izvajajo prilagojeni program (OŠPP), stroški za uporabo lastnega avtomobila v službene namene izplačujejo v nižji meri kot pa učiteljem za dodatno strokovno pomoč, ki so zaposleni v zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in dodatno strokovno pomoč opravljajo tudi na rednih osnovnih šolah. Kot pomembno vprašanje za resorno ministrstvo je omenila še določitev novega delovnega mesta spremljevalca skupine gibalno oviranih otrok in mladostnikov z več motnjami, dotaknila pa se je tudi povečevanja števila romskih otrok v nekaterih šolah, ki izvajajo prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom na področju, kjer se nahaja romska populacija.
Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je sindikalne zaupnice in zaupnike seznanil z bistvenimi informacijami o aktualnih pogajanjih z Vlado RS za odpravo anomalij v plačnem sistemu, ki potekajo od marca letos na podlagi dogovora o odpravljanju varčevalnih ukrepov in so osredotočena na izboljšanje plač v skupini »J«. Za odpravo anomalij je namenjenih 70 milijonov evrov na letni ravni, o razdelitvi le-teh pa se z vlado dogovarja več kot 40 sindikatov, ki so reprezentativni v javnem sektorju. Glavni tajnik je poudaril, da je v plačni skupini »J« nabor različnih delovnih mest skoraj nepregleden, saj jih je več kot 700, SVIZ pa ima zaradi članstva, ki dela na zelo različnih delovnih mestih, bistveno težjo nalogo kot majhni sindikati, ki zastopajo le po nekaj delovnih mest. Ob tem je dodatno pojasnil, da v omenjenih pogajanjih zaradi zelo nizkega plačnega razreda čistilcev in čistilk in še nekaterih drugih delovnih mest, ki so praviloma globoko pod minimalno plačo, večini od teh plač ni mogoče izboljšati, ker je dvig je omejen na največ tri plačne razrede. Prav zaradi tega je SVIZ podprl spremembo Zakona o minimalni plači, ki predvideva izvzem dodatkov, zlasti dodatka na delovno dobo, iz minimalne plače, ki bi zaposlenim s plačo, ki je pod minimalno, omogočilo, da se jim dodatek za delovno izplača ob minimalni plači. Spomnil pa je še, da je bil v lanskih pogajanjih vsem, ki prejemajo minimalno plačo, letošnji regres za letni dopust zvišan na 1.000 evrov bruto. V drugem delu svoje predstavitve je Branimir Štrukelj ob izbranih podatkih spregovoril o podcenjenosti strokovnega dela v izobraževanju in zgrešeni politiki kontinuiranega zniževanja sredstev za šolstvo ter spomnil na osrednjo nalogo, ki jo je opredelil 9. kongres SVIZ na Bledu – tj. izboljšanje plač naših članic in članov v tem mandatu. Poudaril je trdno odločenost sindikata ustaviti trend neustreznega vrednotenja in podcenjenosti strokovnega dela v izobraževanju, znanosti in kulturi v primerjavi z državno upravo in zdravstvom, in sicer še v času aktualne slovenske vlade, saj bi se sicer nova razmerja, ki gredo v škodo dejavnosti SVIZ, utrdila za dlje časa.
Strokovna sodelavka SVIZ za pravne zadeve Nadja Götz je zatem natančno predstavila posamezne ukrepe na področju stroškov dela in druge ukrepe v javnem sektorju za leto 2017 iz Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016, ki so ga reprezentativni sindikati javnega sektorja in Vlada RS sklenili konec minulega leta. Spregovorila je o povišanem regresu za letni dopust za leto 2017, redni delovni uspešnosti, ki se v letih 2017 in 2018 ne izplačuje, ter delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, ki pa je v navedenih letih omejena. Ob predstavitvi sprememb pri premijah kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence je opozorila na dolgoročni pomen le-teh za zaposlene za čas ob odhodu v pokoj. V nadaljevanju je Nadja Götz prikazala še posamezne vidike napredovanja javnih uslužbencev v letih 2017 in 2018; omejitev števila dni letnega dopusta; omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb; prenehanje pogodbe o zaposlitvi v letu 2017; višino odpravnine. Predstavitev glavnega tajnika o aktualnih pogajanjih za odpravo anomalij v sistemu plač javnega sektorja je dopolnila s tehničnimi informacijami o roku za sklenitev dogovora, za katerega je bil določen 1. 5. 2017, dodatno je pojasnila vsebino dogovora, razpon odprave in sredstva, ki so predvidena za odpravo anomalij v vseh plačnih skupinah. Za sindikalne zaupnice in zaupnike je bila dobrodošla informacija, kdaj bodo višje plače skladno z odpravo anomalij dejansko izplačane in po kakšnem postopku ter kaj bi se zgodilo, če pogoji za izplačilo morda ne bi bili zagotovljeni v dogovorjenih rokih: tj. za zaposlene na delovnih mestih, ki so uvrščena do vključno 26. plačnega razreda, s 1. 7. 2017 in za zaposlene na višje uvrščenih delovnih mestih s 1. 10. 2017. Strokovna sodelavka SVIZ je spregovorila tudi o drugih varovalkah, ki so opredeljene v dogovoru z Vlado RS, če ta ne bi udejanjila domenjenega in bi poskušala obiti soglasje s podpisniki dogovora.
V popoldanskem delu prvega dneva izobraževalnega seminarja sta se navzočim sindikalnim zaupnicam in zaupnikom pridružila predstavnika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) – državna sekretarka dr. Andreja Barle Lakota in mag. Gregor Mohorčič, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo. Predsednica Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami Jelka Horvat je nanju naslovila že v uvodu v izobraževalni seminar izpostavljena vprašanja o (ne)napredovanju mobilnih učiteljic in učiteljev za dodatno strokovno pomoč v naziv, o neenakem izplačevanju povračila stroškov za uporabo avtomobila v službene namene, novem delovnem mestu spremljevalca skupine gibalno oviranih otrok in mladostnikov z več motnjami, urejanju ugotavljanja nazivov pri prehodu zaposlenih iz socialnovarstvenih zavodov v vzgojno-izobraževalne, o predlogu zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami in morebitnih vplivih zakona o dolgotrajni oskrbi na področje vzgoje in izobraževanja. Odgovore predstavnikov MIZŠ si lahko ogledate v priloženem videoposnetku.
Tudi v ospredju vprašanj, ki so jih na dr. Andrejo Barle Lakota in mag. Gregorja Mohorčiča naslovili sindikalne zaupnice in zaupniki, je bila problematika povračila potnih stroškov, izpostavljeno pa je bilo še neustrezno vrednotenje dela razrednikov, posamezni vidiki ureditve delovnega časa učiteljev in vprašanje ustreznega strokovnega izpita v socialnovarstvenih zavodih, ki se vpisujejo v razvid zavodov v vzgoji in izobraževanju. Navzoči so razpravljali tudi o nenehnem povečevanju zahtevnosti dela učiteljic in učiteljev z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami ter vprašanju prevzemanja nalog – in s tem odgovornosti –, za katere niso usposobljeni (npr. dajanje zdravil otrokom). Opozorili so tudi na konkretne primere nasilja, ki so mu zaposleni v posameznih zavodih s področja Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami kontinuirano izpostavljeni.
Svetovanje za osebe z izkušnjo trpinčenja, mobinga, spolnega ter drugega nadlegovanja na delovnem mestu: mobing@drustvo-sos.si ali 080 11 55. Svetovanje je anonimno in zaupno.
Prvi dan izobraževalnega seminarja za sindikalne zaupnice in zaupnike SVIZ v osnovnih šolah in zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami se je sklenil s predavanjem o konfliktih in mobingu, v sklopu katerega je Doroteja Lešnik Mugnaioni, ki se že več kot 15 let ukvarja s problematiko nasilja v delovnih procesih, sodeluje z Delovno skupino za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije ter kot članica in prostovoljka v Društvu SOS telefon, uvodoma pojasnila pomen razlikovanja med konfliktom in nasiljem. Ob primerih iz prakse je nazorno prikazala, da sta sicer zelo povezana pojava drugačna v vzrokih, dinamiki, vlogi in odgovornosti vpletenih, posledicah ter zato tudi v načinih reševanja in ukrepanja. Podrobno je spregovorila o sistematičnem, dolgotrajnem, namernem povzročanju psihičnega, besednega, spolnega, socialnega ipd. nasilja oziroma o nadlegovanju in trpinčenju (mobingu).
*************
V jutranjem delu drugega dne izobraževalnega seminarja se je zbranim pridružila Maja Prebil iz Odvetniške družbe Potočnik in Prebil in jim predstavila vrste pravne odgovornosti strokovnih delavk in delavcev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ob določbah zakonodaje na tem področju je s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki razpravljala o konkretnih primerih iz njihove prakse, pri tem pa natančneje orisala deliktno sposobnost varovancev, tj. odgovornost za škodo, ki jo ti povzročijo, in »dolžno nadzorstvo« vrtcev, šol ali drugih varstveno-vzgojnih ali izobraževalnih ustanov. Poudarila je, da standard »dolžno nadzorstvo« ne pomeni, da mora biti nadzor strokovnih delavk in delavcev v vsakem trenutku takšen, da je možnost kakršnekoli poškodbe absolutno izključena. Dolžnost strokovnih delavk in delavcev je, da varovance nadzorujejo in usmerjajo, pri tem pa je popolnoma nerealno pričakovati, da bodo nadzor izvajali tako, da se nobenemu od njih ne more nič zgoditi. Maja Prebil je predstavila še institute kazenske, objektivne in solidarne odgovornosti, sodna praksa pa opredeljuje tudi pravni standard »naključje«, ki je vzročni položaj, pri katerem pride do prepleta več enakovrednih vzrokov. Njihov skupni učinek je po dogodku sicer jasen in razložljiv, vendar pa posamezni vzrok pred dogodkom ni bil prepoznan kot možni sprožitelj za konkretni škodni dogodek. V predstavitvi so se sindikalni zaupnice in zaupniki seznanili še z razlogi za razbremenitev odgovornosti, pri čemer se strokovne delavke in delavce slednje razbremeni, (1) če so opravili vse, kar so bili zavezani storiti, in (2) povzročitve škode ne bi preprečilo niti skrbno opravljanje dolžnosti. Sodna praksa pri tem izhaja tudi iz tega, da mora obstajati razumna mera zapovedi in prepovedi. Odvetnica je slušateljicam in slušateljem približala še temelje odškodninske odgovornosti strokovnih delavk in delavcev, predstavila elemente civilnega prava, kako postopati v primeru škodnega dogodka. V zvezi s slednjim je navzočim svetovala, naj pripravijo zapisnik – podrobneje opišejo dogodek, prisotne osebe ukrepe, ki so jih sprejeli ob škodnem dogodku, posledice škodnega dogodka – ter o njem obvestijo starše ali skrbnike.
Strokovni sodelavec GO SVIZ za pravne zadeve Jernej Zupančič je v nadaljevanju izobraževalnega seminarja predstavil posamezne vidike urejanja delovnega časa učiteljev in spregovoril o pravni ureditvi tega področja, neenakomerni razporeditvi delovnega časa, začasni prerazporeditvi le-tega, zatem pa namenil pozornost znanim stališčem SVIZ do problematike urejanja delovnega časa učiteljev. Ob tem se je dotaknil dela zaposlenih v osnovnih šolah in zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter sindikalne zaupnice in zaupnike pozval, naj izpostavijo specifike svojega dela, ki bi jih sindikat pri urejanju problematike delovnega časa morda moral upoštevati. Navzoči so opozorili na vprašanje upoštevanja oziroma ovrednotenja časa, ki ga mobilni učiteljice in učitelji porabijo za pot med posameznimi zavodi, na katerih opravljajo svoje delo; pripravo individualiziranih programov za dijake; dolžnost izobraževanja oziroma strokovnega usposabljanja zaposlenih.
Predsednica Jelka Horvat je na zboru sindikalne konference predstavila delo le-te od zadnjega srečanja maja lani, ob tem pa spregovorila o vprašanjih, ki na področju konference že dlje ostajajo nerešena in so jih zaupnice in zaupniki ponovno izpostavili v razpravi s predstavnikoma MIZŠ dr. Andrejo Barle Lakota in mag. Gregorjem Mohorčičem prvi dan izobraževalnega seminarja. Jelka Horvat je omenila tudi, da so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja minuli mesec podpisali aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor, s katerim se zvišuje dodatek za pripravljenost na določenem kraju, denimo v šoli v naravi. Sindikalna konferenca osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (SK OŠZOMPP) je podprla zahteve za odpravo anomalij in zvišanja plač, ki jih pogajalska skupina GO SVIZ zagovarja na pogajanjih za odpravo anomalij plač v javnem sektorju, še posebno zahteve za zaposlene v skupini »J« z najnižjimi plačami. V skladu s stališčem SVIZ, da je izobraževanje strateška usmeritev Slovenije, je bila tudi SK OŠZOMPP soglasna, da je nujno povečati sredstva, namenjena za izobraževanje. Konferenca zahteva takojšna zvišanja plač strokovnih delavcev glede na zvišanja plač primerljivih poklicev, ustrezno ovrednotenje dela razrednikov in podpira predlog GO SVIZ za uvedbo novega delovnega mesta učitelj – razrednik. SKSVŠDD predlaga, da se še pred koncem šolskega leta skličejo vsi sindikalni zaupniki SVIZ, ki bi razpravljali o stavki, če vlada ne bi pristala na naše zahteve po dvigu plač učiteljev glede na zvišanja plač primerljivih poklicev. Po sklepu SK OŠZOMPP pa konferenca podpira tudi stališča, ki jih zagovarja Glavni odbor SVIZ (GO SVIZ) na pogajanjih za ureditev delovnega časa učiteljev.