Pregled izobraževanja in usposabljanja 2025
Poročilo o izobraževanju in usposabljanju 2025 je letno poročilo Evropske komisije, ki spremlja napredek držav članic EU na področju izobraževanja in usposabljanja v okviru Evropskega izobraževalnega prostora. Letošnja izdaja je osredotočena predvsem na področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (angleška kratica STEM), ki so opredeljena ključna za konkurenčnost, tehnološko vodilnost in strateško avtonomijo Evropske unije.
V poročilu je poudarjeno, da je zanimanje za študije s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike na ravni EU zastalo. To zlasti velja na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, kjer ostaja delež žensk izrazito nizek. Četudi je povpraševanje po strokovnjakih s teh področij veliko, se vpis v visokošolske programe STEM ni povečal v skladu z začrtanimi cilji. Evropska komisija zato poziva k sistemskim spremembam na vseh ravneh izobraževanja, vključno z izobraževanjem odraslih. Pozornost je v poročilu namenjena tudi temeljnim spretnostim, tj. bralni, matematični in digitalni pismenosti ter državljanskim kompetencam. Pomanjkanje teh spretnosti pri mladih in odraslih še vedno predstavlja velik izziv za družbeno vključenost in zaposljivost.
Med pozitivnimi trendi so v poročilu omenjeni:
· večja vključenost otrok v zgodnje izobraževanje in varstvo (ECEC),
· zmanjševanje deleža posameznikov, ki predčasno opustijo izobraževanje,
· rast deleža vpisanih v visokošolsko izobraževanje.
Navkljub omenjenemu ni spregledano, da se v vzgoji in izobraževanju vztrajno ohranjajo neenakosti, pogojene s spolom in socialno-ekonomskim ozadjem posameznikov, ki vplivajo na poznejšo uspešnost in nadaljnje izobraževalne poti.
Kot je povzeto v uvodu v ločeno nacionalno poročilo, je slovenski izobraževalni sistem v primerjavi z EU razmeroma uspešen na vseh ravneh izobraževanja. Udeležba otrok, mlajših od treh let, v formalnem otroškem varstvu je med najvišjimi v EU, izvajajo pa se tudi ukrepi za povečanje vključenosti v predšolsko vzgojo in varstvo. Poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje je dobro razvito. Udeležba v visokošolskem izobraževanju se povečuje, delež študentov naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike pa je med najvišjimi v EU, vendar še vedno ne zadostuje za izpolnjevanje potreb na trgu dela. Kljub temu je udeležba odraslih v učenju odraslih še vedno nizka, zlasti med nizkokvalificiranimi in starejšimi delavci. Izzivi so prisotni tudi v šolskem izobraževanju, kot sta upad osnovnih spretnosti učencev in nezadostne digitalne spretnosti, skupaj s pomanjkanjem učiteljev, kar pomeni tveganje za razvoj človeškega kapitala. Izvajajo se celovite reforme učnih načrtov na predšolski, osnovnošolski in srednješolski ravni. V osnovnih šolah bo uveden nov obvezni predmet informatike in digitalne tehnologije. Čeprav se bodo plače učiteljev postopno zviševale do leta 2028 in je bilo več sredstev dodeljenih štipendijam in pripravništvom, so za povečanje privlačnosti učiteljskega poklica potrebna dodatna prizadevanja. Nov Zakon o visokem šolstvu, sprejet leta 2025, je namenjen okrepitvi kakovosti in prožnosti visokega šolstva ter dobrega počutja študentov.
Delež študentov, vpisanih v študijske programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike na terciarni ravni, je v Sloveniji med najvišjimi v EU, vendar še vedno ne zadošča potrebam na trgu dela. Medtem ko se je skupno število študentov, vpisanih v terciarno izobraževanje, med letoma 2015 in 2023 nekoliko zmanjšalo, se je delež študentov, vpisanih v programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, v istem obdobju nekoliko povečal (za 0,4 odstotne točke). Leta 2023 je znašal 29,7 %, kar je nad povprečjem EU (26,9 %), vendar še vedno pod predlaganim ciljem na ravni EU (32 %). Inženirstvo, proizvodnja in gradbeništvo (17 %) so ostali najpogostejša izbira med študenti, sledili so informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT, 6,5 %) ter naravoslovje, matematika in statistika (6,2 %). Delež dijakov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju, vpisanih v programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, je leta 2023 znašal 42,1 %, kar je precej nad povprečjem EU (36,3 %) in blizu predlaganemu cilju za leto 2030 (45 %). Medtem ko je delež diplomantov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (raven ISCED 5–8) v EU med letoma 2015 in 2023 v povprečju stagniral, se je v Sloveniji povečal (za 4,2 odstotne točke) s 25,7 % v letu 2015 na 29,9 % v letu 2023, kar je precej nad povprečjem EU, ki je v letu 2023 znašalo 25 % (slika 1). Diplomanti terciarnega izobraževanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike imajo zelo dobre zaposlitvene možnosti, saj je njihova stopnja delovne aktivnosti (96,5 %) višja od stopnje delovne aktivnosti vseh diplomantov (88 %) ter med najvišjimi v EU (89,6 %) v letu 2024. Vendar število strokovnjakov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ne zadostuje za izpolnjevanje potreb trga dela, pomanjkanje digitalnih strokovnjakov in inženirjev pa je še posebej izrazito. Poleg tega vse večje pomanjkanje učiteljev na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike v osnovnih šolah predstavlja dodatno tveganje za nabor talentov na tem področju
Pomanjkanje učiteljev je v ločenem nacionalnem poročilu naslovljeno v posebnem razdelku, v katerem je zapisano, da se izvajajo ukrepi za odpravo pomanjkanja učiteljev: »Posebno priporočilo Sveta za leto 2025 poziva k izboljšanju delovnih pogojev v sektorju vzgoje in izobraževanja. Nov Zakon o sistemu plač v javnem sektorju predvideva postopno zvišanje plač do leta 2028 za vse zaposlene v javnem sektorju, vključno z učitelji. Mesečna bruto plača učitelja je pred tem znašala 1 669 EUR, po reformi pa bo znašala 2 135 EUR (STA, 2024; Vlada RS, 2024). Financiranje štipendij v Sloveniji se povečuje (s 180 000 EUR v letu 2022/2023 na 1,26 milijona EUR v letu 2024/2025), kar omogoča znatno povečanje števila študentov v programih izobraževanja učiteljev, ki bodo prejemali štipendijo (z 41 v letu 2022/2023 na 300 v letu 2024/2025). Po zaključku študija so v skladu s pogodbo o štipendiji dolžni opravljati delo učitelja za obdobje, enako trajanju štipendiranja. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zagotavlja sredstva za programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja pedagoškega osebja in vodstvenih delavcev šol (1 250 000 EUR za posamezne finančne pomoči ter 350 000 EUR za sofinanciranje izvajanja programov stalnega izobraževanja v letu 2025/2026). Vendar se je število pripravnikov v šolah v zadnjem obdobju zmanjšalo (z 235 v letu 2022/2023 na 144 v letu 2024/2025), število prostih učiteljskih delovnih mest pa se povečuje, zato bodo morda potrebna dodatna prizadevanja za povečanje privlačnosti učiteljskega poklica.«
Vir: Evropska komisija, povzeto 13. 11. 2025.