Ljubljana, 5. 1. 2024

Pregled izobraževanja in usposabljanja

Evropska komisija je ob koncu koledarskega leta 2023 objavila letni Pregled izobraževanja in usposabljanja (Education and Training Monitor 2023). Letno poročilo že štirinajsto leto zapored analizira številne podatke o razvoju nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja v državah EU. Pregled spremlja napredek pri doseganju ciljev, o katerih so se dogovorile države EU v okviru Resolucije Sveta iz leta 2021 o strateškem okviru evropskega izobraževalnega prostora. V njem so zbrani najnovejši razpoložljivi podatki in posodobitve o ukrepih nacionalnih politik.

Poročilo za leto 2023 se prvič posebej osredotoča na učiteljski poklic, pomanjkanje učiteljic in učiteljev v državah članicah Evropske unije ter različna prizadevanja za povečanje privlačnosti pedagoškega poklica.

Pregled izobraževanja in usposabljanja je sestavljen iz treh delov:

· primerjalno poročilo nudi vpogled v kontekst in možne politične vzvode

· poročila o državah prinašajo informacije o nedavnem in tekočem razvoju politik na vseh ravneh izobraževanja v 27 državah članicah EU

· monitor Toolbox z najpomembnejšimi podatki in viri, ki se uporabljajo za analizo sistemov izobraževanja in usposabljanja v EU

Poročila o posameznih državah zajemajo nedaven in tekoči razvoj politik na vseh ravneh izobraževanja v 27 državah članicah EU. Ponujajo bolj poglobljen vpogled v uspešnost držav glede na cilje na ravni EU, dogovorjene v strateškem okviru evropskega izobraževalnega prostora. Poročila o posameznih državah temeljijo na najnovejših razpoložljivih kvantitativnih in kvalitativnih dokazih. Za Slovenijo so dostopni podrobni in ključni podatki zbrani v razdelkih o učiteljskem poklicu, predšolski vzgoji in varstvu, šolskem izobraževanju, poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju, visokem šolstvu ter učenju odraslih. 

V povezavi z učiteljskim poklicem je za Slovenijo izpostavljeno, da se spopada z izzivi pri zaposlovanju kvalificiranih učiteljev in ohranjanju privlačnosti učiteljskega poklica. Število prostih delovnih mest v primarnem in sekundarnem izobraževanju se je med letoma 2017 in 2021 povečalo za 61 % (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2022). Raziskava napovedi zaposlovanja v Sloveniji kaže, da je spomladi 2022 več kot polovica delodajalcev v izobraževanju poročala o težavah1 pri zaposlovanju, povpraševanje po človeških virih v izobraževanju pa bi se lahko še povečalo (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, avgust 2022). V prihodnjem desetletju naj bi se upokojilo približno 6500 učiteljev, od tega približno 22 % učiteljev v osnovnih šolah in približno 30 % v srednjih šolah (Ministrstvo za izobraževanje, 2023). V izobraževalnem sistemu večinoma primanjkuje učiteljev razrednega pouka in učiteljev za otroke s posebnimi potrebami ter drugih strokovnjakov v podpornih poklicih. Leta 2021 je bil delež začasnih prostih delovnih mest med najvišjimi v primarnem in sekundarnem izobraževanju. Medtem ko je delež zaposlitev s krajšim delovnim časom znašal povprečno 6,7 % vseh prostih delovnih mest, je bil v primarnem in sekundarnem izobraževanju ta delež 39,4 % (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje,2022). Glavni razlogi za težave pri zaposlovanju so pomanjkanje ustreznih razpoložljivih kandidatov ali dejstvo, da prijavljeni kandidati nimajo kompetenc in znanja. Vendar je bil glede na raziskavo TALIS 2018 delež učiteljev v nižjem sekundarnem izobraževanju, zaposlenih za nedoločen čas, med najvišjimi v EU (91,1 %), kar velja tudi za delež učiteljev v nižjem sekundarnem izobraževanju s polnim delovnim časom (88 %). Celovit nabor podatkov o pomanjkanju učiteljev centralno ni na voljo, vendar Ministrstvo za izobraževanje pripravlja novo metodologijo za spremljanje in napovedovanje potreb po učiteljih.

V poročilu Evropske komisije je prav tako izpostavljeno, da naj bi se pomanjkanje kvalificiranih učiteljev povečalo na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Zaradi upokojitve velikega števila učiteljev utegnejo razmere postati bolj kritične. V raziskavi je ugotovljeno, da bi se lahko do leta 2030 upokojilo približno 56 % učiteljev naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter 41 % učiteljev tehnologije in tehnike v nižjem sekundarnem izobraževanju (Dolenc idr. 2021), medtem ko se je vpis v programe za bodoče učitelje naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike v zadnjih 15–20 letih zmanjšal za 80 %. Leta 2020 je bil delež mladih učiteljev (mlajših od 25 let) precej pod povprečjem EU (0,5 % v primerjavi z 1,2 %). Zanimanje za programe izobraževanja učiteljev naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike kljub namenskim državnim štipendijam upada (Dolenc idr. 2021). To kaže, da sedanjih diplomantov morda ne bo dovolj, da bi nadomestili upokojene učitelje naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike2.

Navedeno je še, da novela zakona, ki velja od julija 2023, obravnava pomanjkanje učiteljev v Sloveniji. Omogoča zaposlitev učiteljev brez pedagoških kvalifikacij, ki lahko diplomo pridobijo pozneje (glej okvir 1). Ministrstvo za izobraževanje je sprožilo tudi različne pobude za povečanje privlačnosti učiteljskega poklica, vključno s štipendijami za študente pedagoških študijskih programov na področju fizike, kemije, tehnologije in računalništva, izobraževanja oseb s posebnimi potrebami in predšolske vzgoje. Razširilo je tudi sistemska pripravništva za pedagoško osebje. Vendar se ti ukrepi še niso izkazali za učinkovite.

Javna podoba poklica ni enotna. Čeprav je zaupanje javnosti v izobraževanje na splošno veliko (Valicon, 2023), po podatkih raziskave TALIS, ki jo je opravila OECD (2018), le 5,6 % učiteljev v primarnem izobraževanju v Sloveniji meni, da družba ceni njihovo delo, kar spada med najnižje deleže v EU (povprečje 17,7 %). Trenutno so plače učiteljev nekoliko nižje od plač drugih delavcev s terciarno izobrazbo (0,91 v primarnem izobraževanju in 0,94 v višjem sekundarnem izobraževanju, OECD 2022)3, zaostajajo pa tudi za drugimi zaposlenimi v javnem sektorju. Začetna plača je razmeroma nizka, sledi progresivni plačni lestvici in se do konca poklicne poti zviša za 86,5 %. Med vlado in sindikati so potekala intenzivna pogajanja o plačah. Aprila 2023 so se plače večine zaposlenih v javnem sektorju, vključno z učitelji, zvišale za en plačni razred (približno 4 %), pogajanja o novem plačnem sistemu pa se nadaljujejo.

Zanimanje mladih za študij začetnega izobraževanja učiteljev je lahko znak privlačnosti tega poklica. V Sloveniji je zanimanje za vpis različno: po eni strani se mladi zelo zanimajo za področja, kot so predšolska vzgoja, izobraževanje učiteljev v primarnem izobraževanju, pedagogika ter izobraževanje učiteljev razrednega pouka ali otrok s posebnimi potrebami, po drugi strani pa se zdi, da imajo zelo majhen interes za poučevanje določenih predmetov (npr. naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike). Hkrati je število vpisnih mest v nekaterih študijskih programih omejeno (npr. predšolska vzgoja, poučevanje v primarnem izobraževanju ali poučevanje otrok s posebnimi potrebami), diplomantov s teh področij pa primanjkuje (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije). Z okrepitvijo poučevanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike bi se lahko povečala zmogljivost izobraževalnega sistema, da bi učenci uspešno pridobili kompetence za zeleni in digitalni prehod (Evropska komisija, 2023). Ministrstvo za izobraževanje načrtuje pripravo predloga za posodobljene pedagoške študijske programe, ki bodo preizkušeni in ocenjeni v vsaj 92 pilotnih projektih, da bi prihodnjim strokovnih delavcem v izobraževanju pomagalo pridobiti nove kompetence, vključno z digitalnimi kompetencami in kompetencami na področju trajnostnega razvoja.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slovenija vlaga v stalni strokovni razvoj učiteljev. Leta 2022 je bil z novelo zakona izboljšan sistem poklicnega razvoja učiteljev in drugega pedagoškega osebja. Septembra 2023 je bil sistem za poklicno napredovanje učiteljev okrepljen z uvedbo novega naziva za učitelje in drugo pedagoško osebje (višji učitelj), ki bi najbolj izkušenim učiteljem omogočil prejemanje višje plače. Šola za ravnatelje zagotavlja usposabljanje ravnateljev in kandidatov za ravnateljski izpit. Kot je določeno v kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, imajo učitelji pravico do petih dni strokovnega usposabljanja na leto oziroma 15 dni v treh letih (Eurydice, 2023). Slovenija je na podlagi načrta za okrevanje in odpornost objavila poziv za zbiranje predlogov projektov za izvedbo obsežnega usposabljanja pedagoških delavcev na področju digitalnih spretnosti in kompetenc za okoljsko trajnostnost in finančno pismenost (17,58 milijona EUR), z namenom, da bi do junija 2026 usposobili do 20 000 učiteljev in ravnateljev (Ministrstvo za izobraževanje, 2023)

Viri in več informacij: Eurydice Slovenija in Evropska komisija, povzeto 5. 1. 2023