Prenova plačnega sistema v javnem sektorju
Po dveh letih zahtevnih pogajanj o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij, ki jih po kompleksnosti in finančnih učinkih na javna sredstva ni mogoče primerjati z nobenimi od drugih pogajanj v zadnjih treh desetletjih, so se pogajanja 15. novembra 2024 uspešno sklenila. Takrat je namreč 32 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja od skupno 46 in Vlada RS podpisalo kolektivne pogodbe in druge dokumente, ki omogočajo, da se bodo od 1. januarja 2025 postopno zvišale osnovne plače zaposlenih v javnem sektorju.
Glavni poudarki (vir: Slovenska tiskovna agencija):
Zakon skozi DZ oktobra, podpis ključnih dokumentov novembra
Potem ko je DZ 24. oktobra sprejel zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja 15. novembra podpisali kolektivne pogodbe oz. anekse k pogodbam in dogovore, ki so podlaga za prenovo plačnega sistema. Podpise je prispevalo dovolj sindikatov, da bodo spremembe v plačnem sistemu s 1. januarjem lahko zaživele, zaposleni pa bodo postopno deležni višjih plač. Zdaj sledi zahteven prehod v nov sistem.
Ministri in predstavniki reprezentativnih sindikatov so sicer danes poleg krovne pogodbe za javni sektor podpisali tudi krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, 15 panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb oz. aneksov k tem pogodbam in dva stebrna dogovora.
Podpise pod krovno kolektivno pogodbo za javni sektor je prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov, torej več kot polovica, kar pomeni, da je zahtevani kvorum za uveljavitev pogodbe izpolnjen. Izpolnjeni so tudi pogoji za uveljavitev vseh panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb oz. aneksov k tem pogodbam. Vsako je namreč podpisal vsaj en reprezentativni sindikat, kar zadostuje za njihovo veljavnost.
Reforma s plačnimi dvigi bo državni proračun v naslednjih štirih letih obremenila za dodatnih 1,4 milijarde evrov. Predvidena zvišanja plač so različna, vseh približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju naj bi pravico do višje plače v celoti pridobilo najpozneje do leta 2028.
Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini minimalne plače v letu 2024, ki znaša 1253,90 evra bruto. Osnovna plača v najvišjem plačnem razredu je predvidena v višini 8821,04 evra bruto.
Vladni in sindikalni pogajalci po napornih pogajanjih zadovoljni
Premier Robert Golob je podpis označil za zgodovinski podvig in krono dveletnih pogajanj. Poudaril je, da je k podpisu pristopilo več sindikatov, kot je kdo pričakoval, in da število prisotnih daje legitimnost podpisu dokumentov. Kot je navedel, nov plačni sporazum prinaša bolj dostojne plače zaposlenim v javnem sektorju.
Tudi vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek današnji podpis vidita kot velik dosežek. Izpostavila sta predvsem ureditev nove plačne lestvice, po kateri nihče v javnem sektorju ne bo imel plače, nižje od minimalne, ter določbo, da se bodo plače vsakoletno usklajevale z inflacijo.
Uveljavitev plačnih dvigov postopna
Izplačilo plačnih dvigov so razdelili na šest obrokov, prvi je predviden 1. januarja 2025, zadnji 1. januarja 2028.
V prvih treh obrokih se bo izplačalo po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. A ker so obenem nominalno določili najnižjo višino izplačila ob posameznem obroku, bodo javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov.
Ob prvem obroku bodo tako javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oz. celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oz. se ta, če preostanek razlike znaša manj, izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in sto evrov, seveda za tiste, ki do takrat še ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti.
Poslanci, funkcionarji vlade in državnega sveta bodo pridobili pravico do izplačila višje plače z začetkom novega mandata.
Plačni stebri
S plačno reformo je določenih pet plačnih stebrov:
- funkcionarji
- javni uslužbenci v državnih organih, občinah in javnih zavodih gasilcev
- javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu
- javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi
- javni uslužbenci v javnih agencijah, skladih in zavodih.
Usklajevanje plač z inflacijo
V letu 2025 se plače ne bodo uskladile. V prehodnem obdobju je usklajevanje predvideno, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek: v letu 2026 1,8 odstotka, v letu 2027 1,6 odstotka in v letu 2028 odstotek. V teh treh letih bi se plače uskladile v višini razlike med inflacijo in tem odstotkom.
V novem sistemu, prvič v letu 2029, se bodo plače vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. aprila ne bi sklenili drugačnega dogovora.
Povezane informacije:
Sprejem aktov o sistemizaciji in sklenitev pogodb o zaposlitvi za nova delovna mesta – podrobnejše pojasnilo o novih delovnih mestih in ponujanju novih pogodb za ta delovna mesta (vzgoja in izobraževanje; visoko šolstvo in raziskovalna dejavnost)
Glavni odbor Sviza na razširjeni izredni seji (3. 10. 2024)
Podpis dokumentov za uveljavitev plačne reforme (15. 11. 2024)
Objava dogovorjenega v Uradnem listu RS (26. 11. 2024)