Prenova pogojev za izvolitev v raziskovalne nazive
*Naslovna fotografija je ustvarjena s pomočjo umetne inteligence.
Na sedežu Tajništva Glavnega odbor Sviz, na Oražnovi ulici 3 v Ljubljani, smo 3. februarja 2026 izpeljali srečanje s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki v znanosti, ki so organizirani v Sindikalni konferenci visokega šolstva in znanosti. Srečanje, kateremu se je nekaj zaupnikov pridružilo tudi na daljavo, smo namenili prenavljanju splošnih aktov delodajalcev o pogojih za izvolitev v raziskovalne nazive.
Upravni odbor Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) je na 16. seji 16. 10. 2024 sprejel Splošni akt o raziskovalnih nazivih (Splošni akt - klik) , v katerem je opredelil:
– raziskovalne nazive raziskovalcev, zaposlenih v raziskovalnih organizacijah,
– minimalne pogoje za izvolitev v raziskovalne nazive,
– primerjalnik raziskovalnih nazivov z nazivi na področju visokega šolstva.
V 13. členu Splošnega akta je predpisana obveznost, da morajo javni raziskovalni zavodi uskladiti svoje splošne akte z določbami tega splošnega akta v osemnajstih mesecih zatem, ko je akt začel veljati. Ta rok bo potekel 9. maja 2026, zato so se številni javni raziskovalni zavodi lotili prenove zadevnih internih pravilnikov. Na Svizu smo v ta namen torej pripravili srečanje naših sindikalnih zaupnikov, da bi jih opremili z znanjem, da bodo zavodski sindikati čim bolj uspešno zastopali koristi in interese zaposlenih. Ob tem je temeljni cilj, da se ne zapira možnosti kariernega razvoja raziskovalca in da se ohranja čim bolj spodbudno raziskovalno okolje.
Sindikalni zaupniki so se seznanili z minimalnimi pogoji za izvolitev v raziskovalne nazive, ki so predpisani s Splošnim aktom. Ti pogoji se delijo na minimalne količinske pogoje in minimalne kakovostne pogoje. Za minimalne količinske pogoje Splošni akt predpisuje, da se mora za III. karierno stopnjo (tj. Uveljavljeni raziskovalci; znanstveni naziv višji znanstveni sodelavec) upoštevati vsaj enega, za IV. karierno stopnjo (tj. Vodilni raziskovalci; znanstveni naziv znanstveni svetnik) pa vsaj dva od naslednjih kazalnikov:
1. objavljeni dosežki (objavljenih vsaj 5 (za III. karierno stopnjo) oziroma 10 (za IV. karierno stopnjo) znanstvenih del, pri katerih je prvi ali vodilni avtor (oziroma dokazuje, da je njegov prispevek k članku enakovreden prispevku prvega ali vodilnega avtorja), pri čemer kandidat lahko te dosežke nadomesti z drugimi znanstvenimi dosežki (npr. z znanstvenim priznanjem ali nagrado), pedagoškimi dosežki (npr. z univerzitetnim učbenikom, srednješolskim učbenikom ali delom univerzitetnega ali srednješolskega učbenika, mentorstvom doktorata), vrhunskimi strokovnimi dosežki (npr. strokovno monografijo podeljenim patentom (sorto, pasmo) s preizkusom, objavo dela strokovne monografije itd.);
2. relevantnost objavljenih dosežkov – citiranost – upoštevajo se citati znanstvenih del, za katere obstaja polni bibliografski zapis, ki se uporabljajo za vrednotenje citiranosti; avtocitati se ne upoštevajo;
3. sposobnost vodenja – kandidat izkaže izpolnjevanje vsaj enega od naslednjih pogojev:
- zaključeno ali potekajoče vodenje temeljnega/aplikativnega/CRP/inovacijskega projekta ali programa ARIS,
- zaključeno ali potekajoče vodenje raziskovalnih in inovacijskih projektov tujih nacionalnih raziskovalnih agencij, raziskovalnih svetov, akademij znanosti v skupni višini najmanj 5 FTE,
- zaključena ali potekajoča koordinacija projektov iz okvirnih programov, programov LIFE, EURATOM, Interreg itd. oziroma s seznama Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije skladno s četrtim odstavkom 80. člena ZZrID, v skupni višini najmanj 5 FTE, pri čemer je kot koordinacija mišljena koordinacija projektov na lastni instituciji in 5 FTE skupna višina sredstev projektov na lastni instituciji, ki jih je raziskovalec koordiniral,
- pozitivno mnenje pristojnega strokovnega organa RO (senat, znanstveni svet oziroma strokovni svet), ki temelji na kvalitativnih kriterijih, določenih s strani RO.
V Splošnem aktu je predpisano tudi, da primeri dosežkov niso izključni, raziskovalna organizacija v svojem splošnem aktu lahko podrobneje določi tudi druge primerne dosežke s svojega področja.
Kot minimalni kakovostni pogoji so predpisani:
– rezultati (objave, nabor podatkov, programska oprema, metodologije, protokoli, patenti, modeli, teorije ipd.),
– dejavnost (mentorstvo, nadzor raziskav, vodstvene vloge, podjetništvo, poučevanje ipd.) in
– vpliv na okolje (odprta znanost, zgodnja izmenjava znanja in podatkov ter odprto sodelovanje, vse izkušnje z mobilnostjo ipd.).
Srečanja na Svizu se je udeležilo veliko število sindikalnih zaupnikov, ki so si izmenjali različne izkušnje, zglede dobre prakse in opozorili na pot za izvolitev v raziskovalne nazive, ki naj ne bo pretirano omejujoča.