Prihodnost dela (na daljavo)

V minulem letu in pol smo zaposleni po vsem svetu v izrednih okoliščinah, ki jih kroji navzočnost koronavirusa sars-CoV-2, intenzivno občutili hitre spremembe v konceptu opravljanja dela. Četudi opravljanje dela na daljavo ob razvoju informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki takšno obliko dela omogoča, ni nekaj, kar ne bi obstajalo že desetletja pred pandemijo covida-19, je slednja ta koncept dela dobesedno čez noč in vsaj za določeno obdobje postavila v ospredje v številnih dejavnostih, tudi v izobraževanju. In medtem ko je delo na daljavo vneslo v delovna okolja veliko priložnosti in tudi prednosti za zaposlene, so ga na drugi strani pospremili nič manj številčni izzivi in dileme. Kot so na spletni delavnici o prihodnosti dela in dela na daljavo The Future of (Remote) Work after Covid-19, ki so jo 19. novembra 2021 pripravili v ETUI (European Trade Union Institute), poudarili sodelujoči predavatelji in predavateljice, je zdaj čas, da spremembam na področju dela – tj. potencialom na eni strani ter nevarnostim in omejitvam na drugi – namenimo poglobljeno pozornost tudi sindikati.

Možnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije, kot je izpostavila Uma Rani iz Mednarodne organizacije dela (ILO), nikakor ne bi smele biti uporabljene v smeri zmanjševanja pravic zaposlenih (npr. povečevanje prekarizacije, outsourcing), Abi Adams Prassl z Univerze v Oxfordu pa je ob tem opozorila, da pri delu na daljavo v primerjavi z delom v prostorih delodajalca ne gre zgolj za drugo lokacijo opravljanja delovnih nalog, temveč se predrugači celotno razmerje z delodajalcem in sodelavci. Valerio De Stefano, profesor delovnega prava na univerzi v Leuvnu, je dodal, da se je razmišljanje o delu v času pandemije covida-19 korenito spremenilo in da sindikati tega ne bodo mogli spregledati. Vse več posameznikov bo po njegovih besedah iskalo delodajalce, ki bodo omogočali tudi delo na daljavo, saj v tej obliki dela prepoznavajo priložnost za lažje usklajevanje profesionalnega in zasebnega življenja. Na drugi strani pa je pred nami, kot poudarja, še dolga pot, da se bo spremembam na področju opravljanja dela prilagodila tudi zakonodaja. A ne glede na obliko dela mora biti cilj omogočiti zaposlenim dostojno delo, tj. zaposlitev v zdravem, varnem in spodbudnem delovnem okolju, ki vključuje tudi stalnost in pošteno plačilo. Juliane Bir je v svoji predstavitvi navedla, da bo Evropska konfederacije sindikatov, ETUC v skladu s tem sledila šestim temeljnim načelom, tj. zagotavljanju pravice prostovoljne odločitve za delo na daljavo, zagotavljanju enakega plačila in obravnave za posameznika, ki dela na daljavo, izplačevanju dogovorjenih nadomestil za delo na daljavo, preprečevanju prekomernega nadzora zaposlenega, omogočanju ustreznega ravnovesja med službenim in zasebnim življenjem (vključno s pravico do t. i. odklopa) ter zdravega in varnega delovnega okolja. 

Prav na dan spletne delavnice The Future of (Remote) Work after Covid-19 so pri ETUI objavili tudi članek generalnega direktorja ETUI Philippa Pocheta Globalisation, telemigrants and working conditions, v katerem ta opozarja, da globalizacija dela morda ne bo privedla do množične izgube delovnih mest, a bi lahko pomembno oslabila pravice zaposlenih in vplivala na plače. Tako, denimo, izpostavi, da podjetja zmanjšujejo svoje stroške z zapiranjem pisarn, medtem pa njihovi delavke in delavci delajo iz domače spalnice ali kuhinje in si pogosto tudi sami zagotovijo potrebne delovne pripomočke. Postavi si tudi vprašanje, zakaj delodajalec ne bi raje zaposlil delavca v državi, kjer je delo plačano slabše in je socialna zaščita nižja, ali pa za isto delo nakazoval zaposlenim različno visoko plačo, odvisno od tega, iz katere države prihajajo. Pozornost nameni še možnosti, ko delodajalec delo v nekaterih poklicih – na primer računovodstvu, informacijski tehnologiji, klicnih centrih, prevajalstvu, administrativnem delu – prenese v izbrane države zunaj EU, kjer je delovna sila ustrezno usposobljena, a cenejša.