Pripombe SVIZ k predlogu Zakona o znanstvenorazisk. in inovacijski dejavnosti
"Povišanje sredstev za znanost in raziskovanje je ključna prioriteta v mandatu te Vlade, kar se odraža tudi v rebalansu proračuna."
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je 18. aprila letos posredovalo v javno obravnavo predlog Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Predstavitev predloga so pospremili s pojasnili, da zakon uvaja v znanstvenoraziskovalni sistem pomembne novosti, ki so odgovor na pomanjkljivosti, identificirane v različnih nacionalnih in mednarodnih evalvacijah sistema. »Zakon poleg znanstvenoraziskovalne dejavnosti opredeljuje tudi inovacijsko dejavnost v delu, ki je neposredno povezana z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo ter povezuje ta del aktivnosti z aktivnostmi na področju inovacij, opredeljenimi v drugi zakonodaji. Upravljanje znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema je s predlogom določeno kot odgovornost vseh resorjev za spodbujanje in usmerjanje raziskav in inovacij na njihovih področjih. S tem je znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost opredeljena kot horizontalna dejavnost, potrebna za delovanje različnih ministrstev. Zato je tudi njeno oblikovanje in izvajanje koordinirano na ravni vlade, v širšem kontekstu pa znotraj Sveta za razvoj Republike Slovenije, ki ga zakon uvaja namesto sedanjega Sveta za znanost in tehnologijo.«
Nadalje so na MIZŠ pojasnili, da »na področju financiranja znanosti sledimo zavezam koalicije, da se državna proračunska sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost zagotavljajo v višini najmanj 1% BDP, s čemer sledimo tudi barcelonskemu cilju, opredeljenemu v nacionalnih strategijah. Uvedena je varovalka glede financiranja v primeru, če je BDP negativen oz. njegove rasti v posameznem letu ni. V tem primeru sredstva ostanejo nominalno enaka. V prehodni določbi je predvideno, da se ciljna vrednost financiranja (1 % BDP) doseže v dveh korakih, in sicer 0,7 % BDP do leta 2021 in nato s sorazmerno rastjo v 4 letih po uveljavitvi zakona. Sistem financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti je oblikovan tako, da na eni strani omogoča stabilnost osnovnega delovanja javnih raziskovalnih organizacij ter hkrati spodbuja razvojno usmerjenost in tudi kompetitivnost v smislu odlične znanosti. V okviru stabilnega financiranja je sistem razdeljen v štiri stebre (institucionalni, programski, razvojni in programi nacionalnih raziskav). Znotraj programskega stebra se ohranja programske skupine kot enote raziskovanja, vključno z razvojem kadrov (mladi raziskovalci), pri čemer pa je institucijam omogočena večja avtonomija pri njihovem (pre)oblikovanju in usmerjanju. V okviru razvojnega stebra je uvedena možnost usklajevanja strateškega razvoja institucij v skladu s strateškimi prioritetami države in na ta način vzpostavljena povezava med raziskavami in širšim družbenim okoljem.
S predlogom zakona naslavljamo tudi vprašanje etike v znanosti, ki je novo poglavje zakona. Vzpostavlja se Nacionalni svet za etiko v znanosti, pod vodstvom SAZU, njegovi člani pa so še predstavniki IAS, RKRS, KOsRIS in Skupnosti samostojnih VŠZ. Novost je tudi opredelitev nagrajevanja raziskovalcev, kjer je predlagan sistem bonusov, ki bo omogočil stimulativno nagrajevanje najboljših raziskovalcev. Eden ključnih poudarkov zakona je tudi na avtonomiji javnih raziskovalnih organizacij. Poleg svobode na področju znanstvenoraziskovalnega udejstvovanja določa tudi avtonomno razpolaganje s premoženjem, ki ga imajo sedaj v upravljanju. Predlog zakona, z namenom lažjega prenosa raziskovalnih rezultatov v prakso in gospodarstvo, opredeljuje pogoje, pod katerimi lahko javna raziskovalna organizacija ustanovi nov zavod ali gospodarsko družbo.«
SVIZ se je v roku, določenem za javno razpravo, s svojimi pripombami, predlogi in stališči odzval na zakonski predlog. Naš prispevek k predlogu Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti objavljamo v nadaljevanju v celoti.
------------------------------------------------------------------
Zadeva: Pripombe k predlogu novega Zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti
Spoštovani!
V Sindikatu vzgoje izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) kot edinem reprezentativnem sindikatu za področje raziskovalne dejavnosti v Sloveniji sicer močno podpiramo čimprejšnji sprejem novega zakona, ki bo sistemsko uredil področje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v Sloveniji, vendar predlog Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZRID), ki je bil poslan v javno razpravo, ocenjujemo kot pomanjkljiv in nedodelan, zato ga v sedanji obliki ne podpiramo. Predlog ZZRID tako prinaša nekatere izboljšave, ki jih podpiramo, med katerimi izpostavljamo: (1) predvideno dvigovanje sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost na 0,7 % BDP do leta 2021 in na 1 % BDP najpozneje v štirih letih po uveljavitvi zakona, (2) prehod na stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in (3) enako obravnavo raziskovalcev na univerzah in inštitutih. Kljub temu predlog ZZRID vsebuje kopico pomanjkljivosti in nejasnosti, ki jih v nadaljevanju izpostavljamo, pri čemer smo odziv razdelili na splošne pripombe ter na pripombe k posameznim členom.
Splošne pripombe:
Zakon predvideva prehod na stabilno financiranje, ki vključuje programski, institucionalni in razvojni steber ter steber raziskav nacionalnega pomena, ki naj bi postali elementi 6-letne pogodbe o financiranju med ARRS in prejemnikom stabilnega financiranja. Načeloma to rešitev ocenjujemo kot ustrezno, vendar opozarjamo na nekatere neskladnosti ter na nekaj rešitev, katerim nasprotujemo:
(1) Kot neskladno ocenjujemo rešitev, ki na eni strani predvideva 6-letno pogodbo o financiranju, na drugi strani pa predvideva periodične evalvacije programov po področjih. Zato predlagamo istočasen prehod na 6-letno pogodbo ter istočasno evalvacijo vseh raziskovalnih programov na obdobje šestih let. V ta namen smo na novo oblikovali 23. in 29. člen ter dodali 29. a člen.
(2) Programska evalvacija znanstvenoraziskovalnega dela bi morala temeljiti izključno na evalvaciji znanstvene uspešnosti (objave), ne pa vključevati tudi pridobivanje dodatnega denarja (sodelovanje z okoljem, mednarodna vpetost idr.), kot je predvideno v sedanji obliki. Predlagamo strogo ločitev med programsko in institucionalno evalvacijo. Poslanstvo raziskovalnih programov so temeljne raziskave in razvoj znanstvenih področij, zato so lahko evalvirani zgolj po kriterijih znanstvene uspešnosti in ne po drugih kriterijih. Ti drugi kriteriji pa so lahko dodatni elementi institucionalne evalvacije. Takšno alternativno rešitev predlagamo v drugem delu pri posameznih členih, ki se nanašajo na programsko financiranje in institucionalno evalvacijo.
(3) Strinjamo se z vključitvijo inovacij, vendar je to zakonsko področje v sedanji obliki zelo slabo definirano in dokaj nejasno. Predvsem ostaja nedorečeno, ali se bodo JRO lahko prijavljale na inovacijske instrumente enakopravno z gospodarskimi družbami.
(4) Pri ustanovitvi zavoda ali gospodarske družbe je potrebno določiti, da se v primeru ustanovitve ali soustanovitve gospodarske družbe JRO po določenem času umakne iz lastniške strukture, v katero je ob ustanovitvi vstopila z ovrednotenim znanjem (člen 74, 2. odstavek).
(5) Zaradi jasnosti besedila in formul predlagamo, da se -O v vseh različnih kombinacijah (ISF-O, PSF-O, PNR-O) nadomesti z malim o brez vezaja (npr. ISFo, PSFo, PNRo).
Podrobne pripombe k posameznim členom:
5. člen: Potrebno je bolj smiselno zaporedje izrazov, tj. ne po abecedi, in odpraviti podvajanje izrazov (npr. 6. in 17. točka). Manjka definicija programske skupine, predlog: »Programska skupina je skupina raziskovalcev in strokovnih sodelavcev ter mladih raziskovalcev, ki izvajajo znanstvenoraziskovalne aktivnosti v okviru raziskovalnih programov; temeljno poslanstvo programskih skupin je razvoj posameznega znanstvenega področja, ki ga pokriva raziskovalni program, v okviru katerega skupina deluje, temeljni kriterij evalvacij programskih skupin je znanstvena odličnost.« Manjka tudi definicija raziskovalnega programa. Izbrisati drugi stavek 24. točke. Manjka definicija aplikativnih raziskav, predlog: »Aplikativne raziskave pomenijo eksperimentalno in teoretično delo, ki je usmerjeno k določenim praktičnim namenom ali ciljem, rezultati pa so odprto dostopni, razen v izjemah in za obdobje, ki je potrebno za zaščito nastale intelektualne lastnine.«
9. člen: Naj se preoblikuje po vzoru 50. člena Zakona o visokem šolstvu, kjer sestava ni določena po funkciji. Večja teža mora biti na številu uveljavljenih raziskovalcev. Nujno vnesti dva predstavnika zaposlenih na visokošolskih ali raziskovalnih zavodih, in sicer izmed kandidatov, ki jih predlagajo reprezentativni sindikati na področju raziskovalne dejavnosti. Imenovanje za štiri leta, brez možnosti ponovnega imenovanja.
13. člen, 2. odstavek: Definirati in natančno opredeliti, po kateri metodologiji se vzame 1 % BDP. Npr. v 1. odstavek se doda stavek: »Pri določitvi višine BDP se upošteva zadnja napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj za aktualno leto, podana ob koncu predhodnega leta.«
16. člen, manjka vejica: Normative in standarde ter merila za določanje sredstev za financiranje in spremljanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, s strani ARRS oziroma drugih pravnih oseb javnega prava kot financerjev po tem zakonu, sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za znanost.
17. člen, 2. odstavek: Spremeniti na bolj primerno: »Vsota ISF in PSF se letno poveča za najmanj 35 % letne rasti državnih proračunskih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost ministrstva, pristojnega za znanost.«
18. člen: Dopolnitev s pojasnilom malega o-ja: »Sredstva za ISF so vsota sredstev za institucionalni steber financiranja prejemnikov stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu ISFo; o kot organizacija).«
20. člen, 2. odstavek: Na koncu odstavka se doda: »…, ter v skladu s poslanstvom in strategijo posameznega prejemnika stabilnega financiranja.«
20. člen, 4. odstavek: Predlagamo sledeče preoblikovanje: »(4) Sredstva za RSF se za novo pogodbeno obdobje določijo v skladu z nacionalnimi prioritetami ter poslanstvom in strategijo prejemnika v pogajanjih med prejemnikom in ministrom, pristojnim za področje znanosti. Izhodišče za pogajanja o višini sredstev za razvojni steber (RSFo) je ocena institucionalne evalvacije iz 29. a člena tega zakona. Institucija, ki ima pozitivno oceno iz institucionalne evalvacije, je upravičena do najmanj polovice upravičenih sredstev iz razvojnega stebra (RSFo=(ISFo+PSFo)*0,05). Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 13. člena, se sredstva za RSF lahko povečajo v prvem letu, ko pogoji iz tretjega odstavka 13. člena niso več izpolnjeni.«
21. člen: Zamejiti sredstva za PNR v odstotku od ISF in PSF ter opredeliti, kako se izvede razpis. Politika naj samostojno ne odloča o strateških tematikah PNR.
23. člen: Odstavki 3, 4 in 5 se črtajo in nadomestijo z novimi, kot sledi: »Način delitve povečanja programskega in institucionalnega denarja se med 6-letnim pogodbenim obdobjem definira na način:
(3) Prejemnik stabilnega financiranja lahko, v skladu s strateškimi dokumenti države in ob predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije, zmanjša oz. poveča obseg infrastrukturne dejavnosti.
(4) Zmanjšanje oz. povečanje sredstev ISFo iz prejšnjega odstavka tega člena se določi z vrednostjo kazalnikov, določenih v naslednjem odstavku tega člena, in znaša:
1 % , če se vrednost kazalnika zmanjša za več kot 10 %,
2 % , če se vrednost kazalnika zmanjša za več kot 15 %,
5 %, če se vrednost kazalnika zmanjša za več kot 20 %.
(5) Kazalnike infrastrukturne dejavnosti prejemkov stabilnega financiranja se določi s pravilnikom ARRS.«
(6) Prejemnik stabilnega financiranja lahko, v skladu z evalvacijo obstoječih programskih skupin (29. člen) in strategijo programskih raziskav, na instituciji na začetku vsakega pogodbenega obdobja združi, razdeli ali formulira nove programske skupine. V izjemnih primerih lahko takšno spremembo izvede med trajanjem 6-letnega pogodbenega obdobja ob soglasju agencije, pristojne za znanost.»
26. člen: V 3. odstavku je potrebno zamenjati prvi stavek z novim: »Sestavine pogodbe iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka so predmet pogajanj.« Programski del oz. načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ne more biti (vsebinsko) predmet pogajanj, to so lahko dolgoročni cilji (prva alineja) in razvojni cilji (tretja alineja). V istem odstavku se v drugem stavku nadomesti del besedila z novim: »… do konca avgusta šestega leta …«.
26. člen: V 4. odstavku se namesto »postopek pogajanj« uporabi »postopek usklajevanja«.
26. člen, 7. odstavek: Zapisati bolj jasno: »Sklenjene pogodbe o financiranju stabilnega izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in doseganju ciljev objavi ARRS na svoji spletni strani.«
29. člen: Predlagamo, da se preoblikuje in razširi na sledeči način:
»29. člen
(raziskovalni programi in njihova evalvacija v okviru stabilnega financiranja)
(1) Raziskovalni programi so dolgoročne temeljne raziskave, katerih namen je razvoj posameznih znanstvenih področij ter doseganje nacionalno in mednarodno primerljivih rezultatov znanstvene odličnosti.
(2) Raziskovalne programe izvajajo programske skupine. Znanstveni svet ARRS soglasno sprejme pravilnik, s katerim se določijo minimalni standardi, ki jih mora izpolnjevati programska skupina. Minimalni standardi opredeljujejo sestavo programske skupine ter minimalne kriterije raziskovalne uspešnosti članov programske skupine ter raziskovalne skupine kot celote. Minimalni standardi poleg splošnih upoštevajo tudi posebne kazalnike za posamezna znanstvena področja oziroma vede.
(3) Programske skupine po lastni presoji predlagajo v evalvacijo med 5 in 6 dosežkov na enoto programskega financiranja, izraženo v ekvivalentu polne zaposlitve (FTE), za posamezno 6-letno obdobje financiranja. Skupna ocena programske skupine je povprečje ocen posameznih dosežkov na enoto financiranja (FTE).
(4) Vsak posamezni raziskovalni dosežek se vrednoti po naslednji lestvici raziskovalne uspešnosti:
- dosežek, ki sodi v svetovni vrh (6 točk)
- vrhunski dosežek v mednarodnem merilu (5 točk)
- odličen dosežek v mednarodnem merilu (4 točke)
- odličen dosežek v nacionalnem merilu ali zelo kvaliteten dosežek v mednarodnem merilu (3 točke)
- zelo kvaliteten dosežek v nacionalnem merilu ali pomemben dosežek v mednarodnem merilu (2 točki)
- pomemben dosežek v nacionalnem merilu (1 točke)
- dosežek, ki je pod ravnijo pomembnega dosežka v nacionalnem merilu (0 točk)
Na predlog znanstvenih svetov posameznih ved se določijo dosežki, ki se upoštevajo kot dvakratnik posameznega dosežka. Znanstveni svet ARRS soglasno sprejme orientacijsko lestvico za posamezne tipe dosežkov, ki se uporablja v evalvacijskem postopku, in pogoje za uvrstitev posameznega dosežka v evalvacijski postopek.
(5) ARRS istočasno izvaja evalvacije vseh raziskovalnih programov po raziskovalnih organizacijah, za obdobje šestih let. Evalvacija vseh programov se izvede od 3. do 9. meseca zadnjega leta 6-letnega obdobja financiranja. Temeljno merilo evalvacije raziskovalnih programov je znanstvena odličnost raziskovalnih rezultatov iztekajočega se programskega obdobja. V evalvacijskem postopku se pregleda tudi vsebinsko ustreznost raziskav, predlaganih za naslednje obdobje programskega financiranja. Ocena vsebinske ustreznosti je informativna in ne vpliva na financiranje. Evalvacijo znanstvenoraziskovalnega dela raziskovalnih programov izvajajo neodvisni strokovnjaki.
(6) Rezultate evalvacije sestavljajo ocene raziskovalnih programov in priporočila za izboljšanje delovanja. Rezultati evalvacije se objavijo na spletnih straneh ARRS. Postopek izvajanja evalvacij raziskovalnih programov podrobneje določi ARRS s pravilnikom.
(7) Programske skupine, katerih skupna povprečna ocena raziskovalnih dosežkov na enoto financiranja, izraženo z ekvivalentom polne zaposlitve (FTE), za preteklo programsko obdobje je nižja od ravni »zelo kvaliteten dosežek v nacionalnem merilu ali pomemben dosežek v mednarodnem merilu« na lestvici iz 4. odstavka tega člena, se predlaga bodisi za znižanje financiranja bodisi za ukinitev. Znižanje financiranja ali ukinitev programske skupine je predmet pogajanj med ARRS in prejemnikom stabilnega financiranja. Prejemnik stabilnega financiranja lahko soglaša z zmanjšanjem financiranja ali ukinitvijo programske skupine, lahko pa navede razloge za ohranitev programske skupine in ukrepe za izboljšanje njenih raziskovalnih rezultatov ali predstavi načrt za vzpostavitev novega raziskovalnega programa
(8) Programske skupine, ki so bile predlagane za ukinitev, vendar je bilo njihovo financiranje v pogajanjih podaljšano tudi za naslednje programsko obdobje, morajo v evalvacijskem postopku na koncu naslednjega obdobja financiranja doseči najmanj povprečno raven raziskovalnih dosežkov, predlaganih za evalvacijo, »odličen dosežek v nacionalnem merilu ali zelo kvaliteten dosežek v mednarodnem merilu«.
Predlagamo, da se besedilu doda 29. a člen:
»29. a člen
(institucionalna evalvacija)
(1) Institucionalna evalvacija je evalvacija vseh aktivnosti, ki jih izvaja posamezni prejemnik stabilnega financiranja. Izjema so tiste aktivnosti, ki se izvajajo kot javna služba, njihova evalvacija pa se izvaja po drugem zakonu. Poleg rezultatov programske evalvacije raziskovalne uspešnosti programskih skupin iz 29. člena tega zakona se v oceno institucionalne evalvacije štejejo ostale aktivnosti v okviru stabilnega financiranja (aktivnosti iz institucionalnega in razvojnega stebra ter raziskave nacionalnega pomena), družbeni in gospodarski vpliv, vpetost v aktivnosti, financiranje iz nestabilnih virov financiranja po tem zakonu, mednarodna vpetost, prenos znanja ter druge aktivnosti, ki jih izvaja posamezni prejemnik stabilnega financiranja.
(2) Znanstveni svet ARRS soglasno sprejme pravilnik, ki določi nabor kazalnikov institucionalne evalvacije. Glede na poslanstvo, strategijo razvoja in vsebinsko usmeritev posameznega prejemnika stabilnega financiranja se pred začetkom vsakega 6-letnega pogodbenega obdobja v pogodbi o stabilnem financiranju natančneje opredelijo kazalniki institucionalne evalvacije (razen kazalnikov programske evalvacije) za posameznega prejemnika stabilnega financiranja. Poleg splošnih kazalnikov iz nabora kazalnikov institucionalne evalvacije, določenih s pravilnikom ARRS, se lahko v pogodbi o stabilnem financiranju glede na strategijo in poslanstvo posameznega prejemnika stabilnega financiranja določijo tudi posebni kazalniki institucionalne evalvacije.«
30. člen: Dodata se 6. in 7. odstavek:
(6) »Agencija, pristojna za izvajanje letnih razpisov za raziskovalne projekte, izvaja ločene razpise za (1) podoktorske raziskovalne projekte (do 3 let po uspešnem zagovoru doktorata), (2) raziskovalne projekte, katerih nosilci so raziskovalci na začetku kariere (do 10 let od uspešnega zagovora doktorata) in (3) uveljavljene raziskovalce (več kot 10 let od uspešnega zagovora doktorata). Kot leto zagovora doktorata se upošteva koledarsko leto, v katerem je bil zagovor opravljen.
(7) ARRS v pravilniku določi letni obseg posamezne vrste raziskovalnega projekta s številom enot polne zaposlitve (FTE).«
35. člen, 3. odstavek: V prvi stavek dodati predstavnika reprezentativnih sindikatov na področju raziskovalni dejavnosti (1 član) ter v odstavku dodati nov (tretji) stavek: »Člani razvojnega sveta RS (8. člen) in Nacionalnega sveta integriteto v znanosti ne morejo biti iste osebe.«
37. člen, 3. odstavek: Predlagamo črtanje tega odstavka.
42. člen, 2. odstavek: Se doda »postopkih«, tako da se spremenjeni stavek glasi: »Na podlagi neodvisne ter po metodologiji, merilih in postopkih mednarodno primerljive evalvacije odloča o izbiri aktivnosti raziskovalne dejavnosti ter izvaja njihovo financiranje«.
43. člen, 8. odstavek: Stavek: »Ocena in pripadajoče pojasnilo ocenjevalca ne more biti predmet ugovora« nadomestiti z bolj ustreznim, kjer so kršitve in očitne napake taksativno naštete: »Med kršitve postopka ali očitne napake se štejejo tudi napake v oceni, med drugim: izpuščen kriterij, napačen seštevek ocen, napačno uporabljen kriterij, izrazito odstopanje med številsko oceno in pripadajočim pojasnilom, nekonsistentne/kontradiktorne utemeljitve, večkratno zniževanje ocene zaradi iste pomanjkljivosti.«
45. člen, 3. odstavek: Dodati predstavnika reprezentativnih sindikatov za področje raziskovalne dejavnosti. Sodelovanje sindikata v takšnem organu zasledimo tudi v Avstriji.
47. člen, 2. odstavek: Zadnji stavek spremeniti v: »Direktor je imenovan za pet let in je lahko enkrat ponovno imenovan.«
61. člen: Dodati 4. odstavek: »Vodja raziskovalnega programa ali raziskovalnega projekta v času izvajanja programa oz. projekta ne sme izpolnjevati pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.«
62. člen, 1. odstavek: Dopolniti drugi stavek na način: »Plača zaposlenega v JRO, hkrati z avtorskimi in podjemnimi pogodbami, sklenjenimi s prejemnikom stabilnega financiranja, ne more presegati dvakratnika njegove osnovne plače.«
63. člen, 2. odstavek: Črtanje, to jasno ureja že ZDR-1 v 55. členu, podvajanje ni smiselno.
68. člen, 3. odstavek: Dodati nov stavek: »V primeru javnega raziskovalnega zavoda z več kot 50 zaposlenimi je lahko enkrat ponovno imenovan.«
74. člen, 5. odstavek: »… na predlog upravnega odbora javne raziskovalne organizacije.« se nadomesti z: »… na predlog znanstvenega sveta in upravnega odbora javne raziskovalne organizacije.«
74. člen, 6. odstavek: »Za sklenitev družabniške pogodbe.« se nadomesti z: »Za sklenitev družbene pogodbe.«
91. člen: Potrebno napisati jasneje in razumljiveje. Hkrati pričakujemo, da bodo do t. i. izravnave oziroma začetnega povečanja obsega sredstev stabilnega financiranja ob prehodu na nov sistem upravičeni tudi raziskovalci na JRZ, saj na teh institucijah delež stabilnega financiranja v primerjavi s kompetitivnim le redko presega 50 odstotkov.
Na podlagi podanih pripomb pričakujemo, da se bo besedilo zakona dokončno popravilo in uskladilo na delovni skupini za pripravo ZZRID.