Priseljeni v izobraževanju in vloga sindikatov

Pod okriljem Evropskega odbora za izobraževanje (Etuce), katerega del je tudi naš sindikat, se je z zaključno konferenco v Varšavi, ki je potekala 25. in 26. septembra 2025, sklenil dvoletni projekt »V izobraževanju in z izobraževanjem: kako lahko sindikati prispevajo k vključevanju priseljencev«. Na dogodku sta kot predstavnici Sviza sodelovali Tanja Modrijan, strokovna sodelavka v tajništvu glavnega odbora sindikata, in Mateja Bavčar, učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Milojke Štrukelj v Novi Gorici.

S projektom »V izobraževanju in z izobraževanjem: kako lahko sindikati prispevajo k vključevanju priseljencev« so se na ravni Etuce nadaljevala prizadevanja na področju zagotavljanja podpore pri delu s priseljenimi v vrtcih in šolah, namen projektnih aktivnosti pa je bil predvsem poglobljeno obravnavati izzive, s katerimi se na omenjenem področju srečujejo zaposleni v šolstvu. Prav tako je bila pozornost vzporedno vseskozi namenjena temu, kako prispevati, da bi učiteljski poklic spet postal privlačnejša poklicna izbira.

V okviru projekta je Etuce izpeljal tudi obsežno raziskavo o vlogi in praksah sindikatov v izobraževanju pri spodbujanju vključevanja učencev, učiteljev in drugega osebja s priseljenskim ali begunskim ozadjem. V raziskavi je sodelovalo 51 predstavnikov sindikatov iz 32 evropskih držav, dodatno pa so vanjo vključene temeljne ugotovitve z razprav na okroglih mizah, ki sta bili v okviru projekta izpeljani v Dublinu in Lizboni.

 

Rezultati raziskave kažejo, da številni sindikati, vključeni v Etuce, imajo oblikovane politike za enakost, raznolikost in vključevanje – večinoma so usmerjene v boj proti diskriminaciji, sodelovanje s skupnostmi in podporo izobraževalnim ustanovam pri vključevanju beguncev in migrantov. Kljub temu se sindikati pogosto srečujejo z izzivom, da niso dovolj vključeni v odločitve glede oblikovanja delovnih pogojev in sistemskih rešitev na omenjenem področju. Kot ključna orodja za uresničevanje svojih politik uporabljajo socialni dialog, publikacije in medijske kampanje, vendar je raziskava pokazala na vrzel, ki obstaja na ravni politične razprave in dejansko prakso na terenu, v kateri morajo delovati vzgojno-izobraževalne ustanove in v njih zaposleni.

Med priporočili za izboljšanje razmer pri vključevanju priseljenih v vrtce in šole (tako šolarjev kot zaposlenih) so v raziskavi izpostavljena naslednja:

- krepitev socialnega dialoga in dolgoročnih sistemskih rešitev,

- mentorstvo, usposabljanje in podporni programi za zaposlene z migrantskim ozadjem,

- zaščita pravic priseljenih in omogočanje dostopa do strokovnega razvoja,

- večja vključenost učiteljev priseljencev v sindikalne dejavnosti in strukture,

- aktivno sodelovanje s starši in skupnostjo ter ozaveščanje z medijskimi kampanjami.

Z raziskavo se je potrdilo, da lahko sindikati z zastopanjem interesov in ustvarjanjem povezujočega okolja pomembno prispevajo k uspešnejši vključitvi priseljencev v izobraževanje, in sicer tako učencev kot tudi izobraževalcev z migrantskim ozadjem.