Profesionalizacija svetovalnega dela v vzgoji in izobraževanju

Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije je v začetku četrtega tedna maja, 22. 5. 2023, v Portorožu pripravilo celodnevni posvet Profesionalizacija svetovalnega dela v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, gimnazijah in dijaških domovih, na katerem je 160 udeleženih s celotne vzgojno-izobraževalne vertikale v strokovnih razpravah namenilo pozornost smernicam dela, delovnim pogojem, pričakovanjem okolice, ustreznosti normativov in sistemizaciji.

 

Zaposleni v svetovalni službi so pozdravili sistemsko ureditev normativov svetovalnih delavk in delavcev po celotni vertikali vzgoje in izobraževanja v smeri izboljšanja pogojev za vse deležnike. Po številnih letih je na vidiku zmanjšanje normativov za svetovalne delavce v vrtcih, česar so neizmerno veseli in za to hvaležni. Predlog zmanjšanja normativa (s 30 oddelkov na 20) za vrtčevske svetovalne delavce je sprejemljiv, a so številni zaradi prehodne določbe vznemirjeni in zaskrbljeni, saj ostaja časovni okvir sprememb neopredeljen in se veže na spremembo financiranja svetovalnih delavcev z občinske ravni na državno. Slednje bodo po predlaganem predpisu na pristojnem ministrstvu urejali s spremembo Zakona o vrtcih. S to prehodno določbo sta se odprli dve področji: eno so normativi in drugo način financiranja svetovalnih delavcev v vrtcih. Obe področji sta zelo pomembni in bi bilo treba obravnavati vsako posebej.

Dostopnost svetovalnih delavk in delavcev slehernemu posamezniku in njihovo delovanje po celotni šolski vertikali je ključna prednost slovenskega šolskega sistema, vendar se je ob tem treba zavedati, da so v zdajšnjih razmerah potrebe po pomoči pri populaciji otrok in mladostnikov vse večje in zahtevnejše, zato so svetovalni delavci velikokrat preobremenjeni, tako psihično kot fizično.

Predsednica Sekcije svetovalnih delavk in delavcev SVIZ Tina Rezar s svojo ekipo poudarja pomen zgodnje obravnave in pravočasne zaznave težav še v predšolskem obdobju, saj bi bilo tako prenekatero težavo, ki se pojavi v poznejšem obdobju odraščanja otrok in mladostnikov, mogoče rešiti hitreje in učinkoviteje. Za izvajanje razvojno-preventivnega dela bi nujno potrebovali več svetovalnih delavk in delavcev, saj se ti trenutno ukvarjajo le s kurativo, a bi si zavoljo blagostanja vseh otrok, mladostnikov in tudi staršev želeli več možnosti za izvajanje preventivnih dejavnosti. Dostopnost svetovalnih delavk in delavcev slehernemu posamezniku in njihovo delovanje po celotni šolski vertikali je ključna prednost slovenskega šolskega sistema, vendar se je ob tem treba zavedati, da so v zdajšnjih razmerah potrebe po pomoči pri populaciji otrok in mladostnikov vse večje in zahtevnejše, zato so svetovalni delavci velikokrat preobremenjeni, tako psihično kot fizično.

Svetovalni delavec je v šolskem procesu na voljo ves čas in mora biti hitro odziven na potrebe vzgojno-izobraževalnega zavoda, svetovalni delavec vodi in koordinira procese pomoči, svetovanja in interveniranja, kljub preveliki administrativni obremenitvi. Svetovalni delavci opravljajo čustveno izredno zahtevno, odgovorno in naporno delo, ki zahteva poznavanje funkcioniranja posameznika, oddelka, celotne generacije, vzgojno-izobraževalnega zavoda kot tudi širšega sistema. Sodelujejo z otrokom, mladostnikom, starši, učitelji, vzgojitelji, vodstvom in številnimi drugimi organizacijami. Naj za uvid podamo tudi na drugačen način, ki ga razumejo odločevalci, sporočimo, kako resen je problem duševnega zdravja otrok in mladostnikov: po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS je leta 2018 znašal zdravstveni strošek obravnav (kurativa) duševnih težav otrok in mladostnikov 10.152.242.00 evrov, leta 2022 pa že 19.040.620,83 evrov.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje – in ne nazadnje tudi predstavniki drugih ministrstev: Ministrstva za zdravje ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti –  se je neformalno (tudi z objavami v medijih) zavezalo, da se normativi, ki so bili znižani s sklepom (Sklepu o nujnih kadrovskih ukrepih za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov (Uradni list RS, št. 67/22 in 128/22) vsaj ohranijo, če ne celo izboljšajo.

 

Na omenjenem posvetu Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije je delovna skupina za osnovne šole, ki jo je vodila Katja Čeh, svetovalna delavka na Osnovni šoli Polzela, ugotavljala, da po trenutnem predlogu sprememb, prihaja do neskladij na področju normativov za svetovalne delavce osnovnih šol. Ti so z novim modelom normativov (upoštevanje razmerja 50 : 50 za pogoj 1 svetovalni delavec na 16 oddelkov oz. 1 svetovalni delavec na 300 učencev) na slabšem kot prej. Katja Čeh je opomnila, da z različnih osnovnih šol poročajo, da se jim glede na trenutno ureditev možnost zaposlovanja svetovalnih delavcev zniža za 5, 10 ali 15 odstotkov. Morda se to ne sliši veliko, v praksi pa lahko igra vlogo pri tem, ali je mogoče ohraniti trenutna delovna mesta ali ne, zlasti tam, kjer gre za kombinirane zaposlitve, ko je isti delavec zaposlen na več delovnih mestih (npr. svetovalni delavec in izvajalec dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev).

V časih, ko se vse bolj opozarja na duševne stiske, in ob zavedanju, da lahko že v vrtcih in osnovnih šolah z razvojno-preventivnimi programi dosežemo vse otroke dovolj zgodaj, ko so osebnosti še v oblikovanju, je nedopustno krčiti kader.

Na posvetu smo lahko slišali predstavnico Zavoda za šolstvo, mag. Tamaro Malešević, ki je predstavljala prenovo Programskih smernic za svetovalne delavce. Ker gre za obsežen dokument, ki zajema mnogo različnih področij dela ter delovnih nalog svetovalnih delavcev, je izpostavila, da se ne pričakuje, da bi en svetovalni delavec opravljal vse naloge, temveč da glede na svojo strokovnost in potrebe vzgojno-izobraževalnega zavoda izbere prioritetne naloge. Če torej z manj ugodnimi normativi omejujemo možnosti zaposlovanja timov svetovalnih delavcev v istem zavodu, ustvarjamo diskriminacijo med dostopom do razvojno-preventivnih programov, možnosti pomoči, skrbi za klimo, zdrav telesni in socialni razvoj, karierno orientacijo, dejavnosti na področju učenja in poučevanja ter na področju socialnih stisk. V neenak položaj postavljamo učence, njihove starše ter tudi učitelje in vodstvo, saj bodo svetovalni delavci po različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah glede na svoj poklicni profil in kompetence pač usmerjali svojo energijo v področja, ki jih bodo zmogli pokriti.

 

V časih, ko se vse bolj opozarja na duševne stiske, in ob zavedanju, da lahko že v vrtcih in osnovnih šolah z razvojno-preventivnimi programi dosežemo vse otroke dovolj zgodaj, ko so osebnosti še v oblikovanju, je nedopustno krčiti kader. Hkrati pa se obstoječim svetovalnim delavcem nalaga vse več delovnih nalog in nikjer ne upošteva posebnosti posameznega vzgojno-izobraževalnega zavoda, denimo kakšno je število učencev z odločbami (svetovalne storitve, ki vsakemu učencu s posebnimi potrebami pripadajo v obsegu ene ure tedensko, so bile mišljene kot sistematizirane, so razlagali na ZRSŠ), koliko je nadarjenih učencev, učencev tujcev in priseljencev. To bi bilo smiselno upoštevati v koeficientu zaposlitve svetovalnih delavcev, saj oni prevzemajo koordinacijo, organizacijo, če že ne izvajanja teh del. Tako kot je predpisano v Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva.

Pristojni minister v predlogu Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, v obrazložitvi k 6. členu navaja: »Sprememba metodologije za določitev sistemiziranih delovnih mest svetovalnega delavca pomeni izenačitev števila svetovalnih delavcev v šolah s trenutnim veljavnim stanjem delovnih mest skupaj s specifikami. V skladu s predlagano spremembo normativa je izhodišče za določitev obsega sistemiziranega delovnega mesta svetovalnega delavca 300 učencev in 16 oddelkov (brez oddelkov podaljšanega bivanja). Sprememba bo tudi omogočila, da v sistemu ostajajo vsi svetovalni delavci, tudi tisti, ki so bili zaradi potreb dodatno zaposleni samo za določen čas.« Svetovalni delavci osnovnih šol ugotavljajo, da se ta obrazložitev ne ujema z dejanskimi izračuni normativov v osnovnih šolah po predlogih, ki so v razpravi.

Posveta se je udeležila tudi dr. Anica Mikuš Kos, otroška psihiatrinja, predsednica Slovenske filantropije, med drugim je bila tudi vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok. V pozdravnem nagovoru je poudarila pomen celostne obravnave, sinergije z različnih področij, krepitve individualnega in sistemskega zdravja. Anica Mikuš Kos meni, da bi bilo nujno krepiti posameznikovo in kolektivno odgovornost ter psihološko odpornost in ob tem ne pozablja na moč spoštovanja, sočutja, razumevanja v medosebnih odnosih.

Ob koncu posveta je predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev mag. Maruška Željeznov Seničar izpostavila pomembnost povezovanja, strokovnega izpopolnjevanja in krepitve svetovalnih služb, ki bi morala biti v vseh vzgojno-izobraževalnih ustanovah centralno razvojno središče. Društvo šolskih svetovalnih delavcev aktivno sodeluje in se povezuje s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, kar prinaša številne prednosti pri doseganju in ustvarjanju optimalnih pogojev za celotni vzgojno-izobraževalni sistem. V slogi je moč!

Pri uveljavljanju normativov za svetovalne delavce v vrtcih sta se izpostavili dve področji, ki sta zelo pomembni za kakovostno svetovalno delo v vrtcih, zato svetovalni delavci v vrtcih predlagajo najprej uveljavitev predlaganih normativov v šolskem letu 2023/2024 ter nato tudi prenos financiranja njihovega dela z občinske na državno raven v šolskem letu 2024/2025.

Svetovalni delavci osnovnih šol so bili enotni in predlagajo vsaj ohranitev trenutnih, s sklepom prejšnje ministrice izboljšanih normativov za svetovalne delavce. Priporočajo tudi namestitev tima svetovalnih delavcev različnih profilov na šolo, ki šteje več kot 500 učencev. Trenutni predlog normativov za svetovalne delavce v osnovnih šolah se še najbolj približa obstoječemu z upoštevanjem razmerja 50 : 50 za pogoj 1 svetovalni delavec na 16 oddelkov oziroma 1 svetovalni delavec na 250 učencev (in ne 300 kot predlaga ministrstvo za izobraževanje).

* * *

Zapisala: Tina Rezar, predsednica Sekcije svetovalnih delavk in delavcev SVIZ ter članica izvršilnega odbora Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije

Informacije posredovali: Katja Čeh, članica IO DŠSDS; Petra Prevec, članica IO DŠSDS; Katja Podobnik, članica koordinacijskega Odbora sekcije svetovalnih delavcev SVIZ; Maruška Željeznov Seničar, predsednica DŠSDS; Anja Knez, članica koordinacijskega Odbora sekcije svetovalnih delavcev SVIZ; Jernej Zupančič, strokovni sodelavec za pravne zadeve SVIZ; Andreja Črešnik, vodja republiškega aktiva svetovalnih delavcev