Ljubljana, 30. 1. 2020

Protesti in stavka za sistemsko vlaganje v izobraževanje

Sorodne objave

V zadnjih nekaj letih so na Nizozemskem v izobraževanju že doživeli številne proteste, stavke, manifestacije, bili soočeni s kopico poročil o poslabševanju kakovosti izobraževanja zaradi pomanjkanja naložb v izobraževalni sistem in posledičnega pomanjkanja učiteljev, so priče hitremu naraščanju neenakostmi, alarmantnim povečevanjem števila izgorelih, številnimi učitelji, ki so zapustili ta poklic, vztrajnim padanjem dosežkov v raziskavi PISA; a nič od tega doslej ni premaknilo aktualne nizozemske vlade, da bi začela načrtno vlagati v izobraževanje.

Ko se je po zadnji stavki vzgojiteljev in učiteljev na Nizozemskem 6. novembra lani zazdelo, da je vlada končno le storila prvi korak od vseh (pre)potrebnih na področju izobraževanja s tem, ko je za vzgojo in izobraževanje namenila dodatnih 460 milijonov evrov, je vrag kaj hitro odnesel šalo, ko se je izkazalo, da gre zgolj za enkratni vložek. Takrat so se vzgojitelji in učitelji ter ostali zaposleni v izobraževanju odločili, da bodo s svojimi industrijskimi akcijami nadaljevali. Odločili so se za nadaljevanje protestov, s katerimi zahtevajo, naj skrb za in vlaganja v izobraževalni sistem postanejo »sistemski« in ne enkratni. Največji nizozemski šolski sindikat AOb je skupaj s številnimi drugimi sindikati in organizacijami začel obdobje t. i. strukturne akcije, in sicer najprej s sklicem dvodnevne splošne stavke zadnja dva dneva v januarju, 30. in 31. 1.. Tokrat, odkar so že pred nekaj leti kolegi v sindikatu AOb začeli s protesti in stavkami, je zaprtih največ šol doslej.

Položaj je nadvse resen; danes je na Nizozemskem 55.000 učencev v osnovnih šolah brez učiteljev, in – če vlada ne bo takoj ustrezno ukrepala – bo po predvidevanjih leta 2028 brez ustrezno usposobljenih učiteljev že 240.000 učenk in učencev! V šolah za otroke s posebnimi potrebami je položaj zgolj še toliko resnejši. Zaradi naraščajočega pomanjkanja učiteljev so v najslabšem položaju otroci iz ranljivih skupin, ki so prvi, ki bi kakovostno izobraževanje in ustrezno skrb najbolj potrebovali! Neenakosti se hitro povečujejo. Zaposleni so vedno bolj izgoreli. Medtem ko število kvalificiranih učiteljev upada, število otrok s posebnimi potrebami narašča. V srednjih šolah je položaj precej podoben – primanjkuje zlasti učiteljev strokovnih predmetov ter jezikov (klasičnih, nemškega in nizozemskega). Dijaki niso deležni izobraževanja, kot bi si ga zaslužili, saj so razredi prenatrpani, tudi tam že primanjkuje učiteljev posameznih predmetov, varčevalni ukrepi zadnjih let pa negativno vplivajo na učno okolje vseh vpletenih. S 27 % ima sektor srednješolskega izobraževanja najvišjo stopnjo izgorelosti zaposlenih med vsemi poklici v državi. Učitelji poučujejo mnogo več ur kot njihovi kolegi v drugih državah OECD in imajo obenem natrpane razrede. Čeprav so v srednjem šolstvu plače višje kot v osnovnem, pa oboje v precejšnji meri zaostajajo za plačami v zasebnem sektorju, kar številne učitelje premami, da zapustijo svoj poklic in se zaposlijo drugje. Še tisti mladi učitelji, ki svojo kariero začenjajo z entuziazmom, po nekaj letih preprosto obupajo. V prvih petih letih jih namreč kar 31 % zapusti učiteljski poklic. In medtem ko se bo v prihodnjih desetih letih upokojila kar četrtina trenutnih učiteljev, število študentov na pedagoških fakultetah vztrajno upada.

»Ne vem več, kaj naj rečem,« pravi predsednica AOb Eugenie Stolk. »Priče smo katastrofi nacionalnih razsežnosti. Kmalu bomo imeli celotno generacijo učencev, ki bo vstopila v srednje šole brez tega, da bi bila deležna ustreznega osnovnošolskega izobraževanja. Resne posledice tega se bodo odražale tako v nadaljnjem izobraževanju kot celotni družbi. Medtem pa naše šolsko ministrstvo razglaša »dobre novice« o tem, da je v proračunu našlo 9 milijonov evrov za zaposlitev ljudi, ki bi bili pripravljeni vstopiti v učiteljski poklic iz svojih trenutnih poklicev. To kaže na popolno zanikanje dojemanja resnosti položaja.« Podatki iz Rotterdama in Haaga kažejo, da je pomanjkanje ustrezno usposobljenih in kvalificiranih učiteljev še mnogo večje od uradnih podatkov, saj obstajajo številna »skrita prosta delovna mesta«, kar pomeni, da so šole našle alternativne rešitve za zapolnitev pomanjkanja učiteljev. Tako posamezne razrede poučujejo neusposobljeni posamezniki ali pa so pouk prevzeli direktorji šol, učitelji za strokovno pomoč ali podporno osebje, namesto da bi opravljali svoje redno delo (kar poučevanje zagotovo ni).

Nizozemskim kolegicam in kolegom smo podporo ob tokratni dvodnevni stavki izrazili tudi iz SVIZ-a.

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar