Proti združevanju v megavrtec

Pred dnevi so na omizju v Ljubljani strokovnjaki za predšolsko vzgojo, ravnatelji vrtcev, predstavniki pristojnega ministrstva, ljubljanske občine ter staršev soočili mnenja o predlagani reorganizaciji ljubljanskih vrtcev. Predstavniki občine so menili in zagovarjali stališče, da je združitev potrebna, strokovnjaki pa ocenili, da je treba opraviti primerjavo z evropskimi državami in podaljšati javno razpravo.

Na dogodku o predvideni reorganizaciji vrtcev v Mestni občini Ljubljana, ki so ga 29. januarja letos na Filozofski fakulteti v Ljubljani organizirali tamkajšnji Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Slovensko društvo pedagogov in Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, je sodeloval tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Podrobnejše informacije z okrogle mize ter poudarke iz razprav so objavili tudi nekateri mediji (N1 (Megavrtec, ki ga načrtujejo v Ljubljani, močno razburja: “Vrtec ni podjetje”) in Delo (Stroka proti eksperimentiranju z ljubljanskimi otroki)). Strokovnjaki za predšolsko vzgojo so se strinjali, da je  predšolska vzgoja v Sloveniji zelo vzorno organizirana in da mora organizacijske izzive nujno spremljati tudi skrb za kakovost. Kot ključne so izpostavili še avtonomijo vodstva vrtca, dober stik z zaposlenimi in možnost strokovnih odločitev, opozorili pa tudi, da predlagana organizacijska oblika ni povsem skladna z veljavno zakonodajo ter uvaja menedžerske metode in tržne mehanizme. Glavni tajnik sindikata je k temu dodal, da vrtec ni podjetje, pri reorganizaciji pa da ne gre za pomoč avtonomnim vrtcem, saj se posamezni ukinjajo in nastaja en megavrtec z enim svetom zavoda. V slednjem velika večina vrtcev ne bo imela nobenega predstavnika, prav tako vpliva ne bodo ohranili starši.

Navzoči na omizju so pozvali tudi k podaljšanju javne razprave, v Svizu pa smo v okviru le-te v svojem odzivu 30. 1. 2024 med drugim podčrtali, da pravno združevanje vseh javnih vrtcev v en skupni javni vrtec na predlagani način po mnenju Sviza nima zadostne pravne podlage in da bi imelo predvsem negativne posledice – predvsem zaradi minimaliziranega (ali skoraj izničenega) aktivnega sodelovanja staršev in delavcev pri upravljanju novega zavoda, sodelovanju strokovnih organov pri delovanju celotnega vrtca itd.

Posebno izjavo ob združevanju ljubljanskih vrtcev so pripravili tudi na Pedagoškem inštitutu, kjer se ukvarjajo tudi s kakovostjo vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcih. Tudi tam z zaskrbljenostjo spremljajo informacije o nameri reorganizacije javnih vrtcev v Mestni občini Ljubljana in kot sporne ocenjujejo kar nekaj vidikov zagotavljanja kakovosti. Izjavo PI, ki jo je podpisal njegov direktor Igor Ž. Žagar, objavljamo v nadaljevanju.

* * * * *

IZJAVA PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA OB ZDRUŽEVANJU LJUBLJANSKIH VRTCEV

Na Pedagoškem inštitutu, kjer se ukvarjamo tudi s kakovostjo vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcih, z zaskrbljenostjo spremljamo informacije o nameri reorganizacije javnih vrtcev v Mestni občini Ljubljana. Spornih se nam namreč zdi kar nekaj vidikov zagotavljanja kakovosti.

Eden od kazalnikov kakovostnega vrtca je zmožnost, da se odziva na potrebe otrok, družin in zaposlenih. Ker predlog predvideva, da ravnatelj ne bo več poslovodeči organ, nas skrbi, da bi bila vrtcu (posamezni organizacijski enoti zavoda), ob poenotenju procesov delovanja v novo ustanovljenem zavodu, odvzeta moč samostojnega, hitrega in učinkovitega odzivanja na zaznane potrebe.

V okviru predlagane reorganizacije bi bila ravnateljem odvzeta tudi avtonomija odločanja glede razporejanja finančnih sredstev, kar ima neposreden vpliv na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, npr. posamezni vrtec ne bo več mogel razporejati sredstev za profesionalni razvoj zaposlenih v skladu z zaznanimi potrebami.

Skrbi nas tudi ozek krog odločevalcev, saj bi npr. svet novoustanovljenega zavoda štel 11 članov: 5 predstavnikov delavcev zavoda, 3 predstavnike staršev in 3 predstavnike ustanovitelja. S tem v svetu novo ustanovljenega zavoda večina vrtcev ne bi imela niti svojega predstavnika delavcev, niti staršev. To je lahko strokovno nevarno, ker v odločanje ne bi bili vključeni predstavniki vseh posameznih organizacijskih enot zavoda.

Predlagatelj MOL se sklicuje na povečanje učinkovitosti. Učinkovitost pomeni uporabo najmanjše količine vložkov za proizvodnjo največje količine rezultatov, medtem ko kakovost pomeni izpolnjevanje ali preseganje pričakovanj strank in zainteresiranih strani. Če želimo biti učinkoviti v neki dejavnosti, še ne pomeni, da bomo pri tem tudi kakovostni.

Države in ustanovitelji se običajno osredotočajo na vidike strukturne in ne procesne kakovosti vrtcev. Razmerje med vzgojitelji in otroki se pogosto uporablja kot kazalnik v standardih kakovosti predšolske vzgoje in izobraževanja. Pomembno je vlagati v strukturno kakovost, saj je določena raven strukturne kakovosti potrebna za kakovost procesa. Vendar pa strukturna kakovost ne zadostuje za zagotavljanje kakovosti procesa. Obenem pa lahko kakovosten pedagoški proces izvajajo samo avtonomni vrtci in strokovni delavci, ki lahko samostojno upravljajo vrtce oziroma dejavnost in se odzivajo na konkretne, trenutne potrebe otrok in družin.

Glede na to, da je MVI v preteklosti poudarilo, "da veljavna zakonodaja ne podpira in ne omogoča združevanja vrtcev, ki izpolnjujejo pogoje za delovanje v statusu samostojnih javnih zavodov in delujejo kot samostojni javni zavodi, v en sam zavod," od MVI pričakujemo, da bo sledilo trenutni zakonodaji in tak poskus združevanja, zlasti iz razloga vprašanja zagotavljanja kakovosti procesa, zavrnilo.

Ljubljana, 30. 1. 2024

Prof. dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta