Ljubljana, 14. 9. 2021

Prvi izobraževalni seminar

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo z izobraževalnim seminarjem za sindikalne zaupnice in zaupnike iz visokega šolstva in znanosti 13. in 14. septembra 2021 v Ankaranu začeli niz dvodnevnih izobraževanj, ki so letošnjo jesen predvideni za vseh šest sindikalnih konferenc, ki so aktivne v SVIZ.

 

V uvodu v prvi izobraževalni seminar je predsednik Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti prof. dr. Jože Pungerčar izrekel dobrodošlico vsem navzočim, se dotaknil aktualnih razmer, ki jih narekuje covid-19, ter predstavil program dogodka. Sindikalne zaupnice in zaupnike je zatem nagovoril glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj in podčrtal, da je pomembno, da so se predstavnice in predstavniki sindikata tokrat lahko sešli "v živo". Poudaril je, da tudi dejavnost sindikata v obdobju zadnjega leta in pol v prevladujoči meri usmerjajo vprašanja članstva, ki se povezujejo z navzočnostjo koronavirusa in ukrepi, ki izhajajo iz tega. SVIZ se je zato v povezavi s slednjimi moral izreči in se tako med drugim opredeliti do cepljenja, testiranja, zagotavljanja zdravstveno-varnostnih ukrepov v vzgojno-izobraževalnih zavodih, znanosti in kulturi. Ta stališča je SVIZ oblikoval januarja letos, ob spremenjenih razmerah in številnih manipulacijah,  ki so se o opredelitvah sindikata pojavljale v javnosti, pa jih je Glavni odbor SVIZ pred dnevi ponovno pretresel na izredni seji – klik za več. S sindikalnimi zaupnicami in zaupniki je glavni tajnik spregovoril še o stanju socialnega (ne)dialoga v Sloveniji, sprejemanju davčne zakonodaje, zakona o demografskem skladu, spremembah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter v povezavi s tem tudi o izstopu sindikatov iz Ekonomsko-socialnega sveta. V nadaljnji razpravi so se navzoči med drugim dotaknili vpliva digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije na trg dela in položaj zaposlenih ter tudi vprašanja upokojevanja in izzivov mladih raziskovalcev, ki začenjajo svojo karierno pot.

 

Dopoldanski del prvega dneva izobraževalnega seminarja za sindikalne zaupnice in zaupnike v visokem šolstvu in znanosti se je sklenil s predstavitvijo predstavnic Informacijskega pooblaščenca RS Alenke Jerše in Polonce Štrekelj, ki sta govorili o splošnih načelih varstva osebnih podatkov in podrobneje o tem, kako lahko posameznik uveljavlja svoje pravice do varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih. Strokovnjakinji sta navzočim na seminarju podali pojasnila tudi k nekaterim konkretnim dilemam, med njimi o deljenju osebne telefonske številke v delovnih okoljih, obdelavi osebnih podatkov s pomočjo sodobne tehnologije (tudi pri delu od doma), uporabi zasebnih naprav v službene namene, o varnostnih tveganjih, ki jih morajo oceniti delodajalci pri delu od doma, obdelavi osebnih podatkov v času boja proti širjenju okužb z virusom SARS-CoV-2 ob spremembah delovnega procesa in o uvajanju ukrepov, ki vključujejo obdelavo podatkov o zdravstvenem stanju zaposlenih.

 

V popoldanskih urah prvega dneva srečanja se je sindikalnim zaupnicam in zaupnikom v dvorani v Ankaranu pridružila strokovna sodelavka za pravne zadeve pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) Martina Vuk ter predstavila sindikalna stališča o (predlogu) Zakona o demografskem skladu in priprave na razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Že uvodoma je poudarila, da so eden od civilizacijskih dosežkov razvitih držav, med njimi tudi Slovenije, demografske spremembe v smeri dolgožive družbe, že vsaj desetletje pa pri nas obstaja načelno soglasje različnih deležnikov, da je treba za to, da bi zdajšnje in prihodnje generacije dolgoročno prejemale dostojne pokojnine, priskrbeti trajnosten in stabilen dodatni vir, ki bo zagotavljal potrebna dodatna finančna sredstva za pokojninsko blagajno. Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere del je tudi naš sindikat, je glede na pomen in učinek, ki ga ima vzpostavitev demografskega sklada za dostojnost pokojnin, tako prepričana, da bi bilo treba pred sprejemom tovrstnega zakona doseči soglasje socialnih partnerjev o njegovih ključnih rešitvah. To se v primeru predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu ni zgodilo, dodatno pa se predlog, o katerem naj bi Državni zbor RS odločal na svoji redni julijski seji, a je bilo odločanje nato z dnevnega reda umaknjeno, v svojem konceptu celo odmika od temeljnega cilja – tj. trajnostnega zagotavljanja dostojne pokojnine. Vlada RS kot predlagatelj namesto tega z omenjenim zakonom uvaja dodatna sredstva za sprotno trošenje. Del sredstev iz premoženja, akumuliranega v nacionalnem demografskem skladu, naj bi se tekoče porabil za sofinanciranje politike za skrb za starejše in za ukrepe družinske politike. Glede na trenutne potrebe na teh dveh področjih ne gre za trajnostno vlaganje, temveč za razmeroma kratkoročno dopolnjevanje manjkajočih sredstev iz državnega proračuna. V pokojninsko blagajno pa se bo tako stekalo bistveno premalo sredstev za finančno stabilnost in vzdržnost prvega pokojninskega stebra, hkrati pa se bo za približno 160 milijonov evrov na leto zmanjšal prihodek proračuna iz kapitalskih dobičkov. To pomeni, da bo moral proračun v pokojninsko blagajno dejansko vplačevati še več kot danes in da ne bo nacionalni demografski sklad v ničemer pripomogel k dolgoročni vzdržnosti sistema. Omenjeno prestavitev odločanja o sprejemu zakona o nacionalnem demografskem skladu smo sindikati pozdravili in razumeli tudi kot znak tihe pritrditve sindikalnim argumentom o škodljivosti zakona, a smo že takrat, tj. julija letos, hkrati poudarili, da bomo, če je šlo pri omenjeni potezi vladajoče koalicije zgolj za prestavitev glasovanja in besedilo zakonskega predloga v vmesnem času ne bo ustrezno spremenjeno ter pripravljeno s širokim družbenim soglasjem (hkrati pa bomo sindikati še vnaprej izključeni iz socialnega dialoga o vsebini zakona), jeseni oziroma ko bodo okoliščine o sprejemanju zakona o nacionalnem demografskem skladu jasnejše, odločno nadaljevali z aktivnostmi za preprečitev uveljavitve zakona.

 

Z zanimanjem so sindikalni zaupniki in zaupnice prisluhnili tudi predstavniku Delavske hranilnice Andreju Pivčeviču, ki je podrobneje spregovoril o ugodnostih, ki jih hranilnica nudi včlanjenim v naš sindikat, še prav posebno pozornost pa so namenili nadvse aktualni temi o novostih na področju zdravil in cepiv proti covidu-19, ki jo je pripravil prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

 

Drugi dan izobraževalnega seminarja, 14. septembra 2021, so se sindikalne zaupnice in zaupniki uvodoma seznanili z najpogostejšimi pravnimi vprašanji s področja njihovega dela, skozi katera jih je vodila strokovna sodelavka za pravne zadeve SVIZ Anja Korošec. V razpravi je najprej izpostavila institut dela na domu, ki postalo v času epidemije covida-19 precej pogosto, z navzočimi pa pretresla zelo različne vidike le-tega, kot so zagotavljanje delovnih pripomočkov, ustreznega prostora, evidentiranje učinkovitosti dela zunaj sedeža delodajalca, varnost spletnih povezav v primeru dela z občutljivimi podatki. V sklopu vprašanja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu je pravnica SVIZ spregovorila o temeljnih tveganjih, obveznostih delodajalca glede tega, pooblaščenih izvajalcih za varnost in zdravje pri delu, med izmenjavo mnenj pa so udeleženi spregovorili o problematiki izvajanja testiranja proti covidu-19 in preverjanju izpolnjevanja pogoja PCT, ko se bodo na fakultete množično vrnili tudi študenti.

V nadaljevanju je SVIZ gostil prof. dr. Franca Janžekoviča, generalnega direktorja Direktorata za visoko šolstvo, in dr. Tomaža Boha, generalnega direktorja Direktorata za znanost, ki sta predstavila aktualno dejavnost resornega ministrstva v visokem šolstvu, znanosti in raziskovanju. Pozornost sta namenila Nacionalnemu programu visokega šolstva 2021–2030 kot ključnemu strateškemu dokumentu visokošolskega prostora in v okviru le-tega kakovosti visokošolskega izobraževanja, njegovi odzivnosti, privlačnosti študijskih programov za študente in pri tem povečevanju konkurenčnosti ter oblikovanju programov za poklice in izzive prihodnosti. V ospredju dejavnosti direktorata za znanost pa je med drugim zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Videoposnetka prof. dr. Franca Janžekoviča, in dr. Tomaža Boha si lahko ogledate spodaj.

prof. dr. Franc Janžekovič, Direktorat za visoko šolstvo, MIZŠ: Nacionalni program visokega šolstva

 

dr. Tomaž Boh, MIZŠ, Direktorat za znanost: Znanost/raziskave - kaj imamo in kaj pričakujemo

 

V okviru sklepne točke dnevnega reda izobraževalnega seminarja za sindikalne zaupnike v visokem šolstvu in znanosti so bili v središču pogovora, ki ga je vodil predsednik sindikalne konference prof. dr. Jože Pungerčar, ponovno ukrepi, povezani z zmanjševanjem verjetnosti prenosa okužbe s covidom-19, predvsem izvedba testiranja, kot je predvidena. Še enkrat so se dotaknili tudi zakona o visokem šolstvu ter zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, v zvezi s katerim predstavnik MIZŠ ni napovedal velikih sprememb besedila, kot ga je SVIZ pred časom že potrdil. Navzoči so se strinjali, da bo sindikat v tem primeru zakonu - z namenom, da bi bil le-ta čim prej sprejet - ponovno javno izrazil podporo.  

Naslednji izobraževalni seminar bomo v SVIZ pripravili za sindikalne zaupnice in zaupnike Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.