Ljubljana, 12. 1. 2018

Prvi krog pogajanj o stavkovnih zahtevah SVIZ-a

Na sedežu SVIZ-a in na pobudo oziroma po vabilu sindikata vladni strani so danes, 12. januarja, potekala prva pogajanja o stavkovnih zahtevah SVIZ. SVIZ je ministre povabil na srečanje sklicujoč se na 4. člen Zakona o stavki, ki določa, da morajo stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor. Današnjega srečanja sta se udeležila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič in minister za javno upravo Boris Koprivnikar s sodelavci, medtem ko se je ministrica za finance mag. Mateja Vraničar Erman opravičila.

Uvodoma je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj povzel dosedanje dogajanje v zvezi z zahtevami sindikata in napovedjo stavke. SVIZ je sredi lanskega oktobra na MIZŠ posredoval predlog sprememb tarifnega dela Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, ki bi odpravil nesprejemljivo nižje vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela. Zaradi ignoriranja naših predlogov in neodzivnosti vladne strani smo bili konec novembra lani primorani napovedati splošno stavko v vzgoji in izobraževanju, od vrtcev do univerze. V prvi polovici decembra se je o tem opredeljevalo članstvo in za stavko glasovalo več kot 37 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Skladno z veljavno zakonodajo je tako SVIZ sredi lanskega decembra Vladi formalno napovedal splošno stavko v izobraževanju z jasno opredeljenimi stavkovnimi zahtevami.

Glavni tajnik je izpostavil, da gre pri zahtevah SVIZ-a za pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma o zahtevah sindikata, pri čemer sta podpisnika sporazuma lahko le dva, in sicer SVIZ kot ta, ki je napovedal stavko, ter vladna stran, ki ji je bila stavka napovedana. Pogajanja bi morala teči po analogiji pogajanj z drugimi poklicnimi skupinami, ki jih je pred tem opravila vlada s tistimi, ki so prav tako napovedali stavko in predstavili svoje zahteve (zdravniki, policisti, gasilci). Skladno s tem torej tudi SVIZ pričakuje enak status in enako(pravno) obravnavo.

V nadaljevanju je glavni tajnik vladnim predstavnikom podrobneje predstavil stavkovne zahteve. Pri prvi gre za »klasično« zahtevo za izboljšanje plač, utemeljeno na številnih podatkih, domačih in mednarodnih, ki jasno kažejo na zaostajanje vrednotenja izobraževalnega dela v izobraževanju. Temu pritrjuje tudi primerjava povprečne plače zaposlenih v šolstvu in v državni upravi. Glavni tajnik je postregel tudi s podatki o tem, kako so v zadnjih treh letih rasle plače v dejavnostih državne uprave, zdravstva in izobraževanja; v slednjem je bila rast kar trikrat manjša kot v državni upravi. Vladno stran je pozval, naj pojasni razloge za to oziroma utemeljenost tolikšnih razlik. Spomnil je še na leta 2002 v aneksu h KP VIZ določena in zapisana razmerja med plačami zaposlenih v izobraževanju v razmerju do zdravnikov. Tudi ta razmerja so danes porušena (v škodo učiteljev).

Druga stavkovna zahteva zadeva (ustrezno) vrednotenje razredniškega dela, ki je zdaj plačano sramotno malo. SVIZ zaradi povsem neustreznega vrednotenja dela leta 2008 ni podpisal KPJS, kjer je bil ta dodatek opredeljen. Zahteva je povsem specifična za vzgojo in izobraževanje, zato ne more biti predmet morebitnih centralnih pogajanj vseh sindikatov in vlade.

Tretja zahteva pa zadeva kolegice in kolege z minimalno ali nižjo plačo od le-te, in sicer SVIZ zanje zahteva regres v višini 1.200 evrov. Ob trenutnih stopnjah gospodarske rasti je to gesta do najšibkejših, ki jo vlada preprosto mora uresničiti.

Glavni tajnik je vladnima predstavnikom še jasno sporočil, da stavka ni naš cilj in da je SVIZ do zadnjega pripravljeni na pogovore in iskanje kompromisov, a hkrati si želi resnih pogajanj, prek katerih bi uredili problematiko elementarne neenakosti med poklici.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport se je v odzivu na predstavljeno strinjala, da je vrednotenje dela v izobraževanju pomembno enako kot vrednotenje katerega koli drugega dela v preostalem javnem sektorju, ter da je ustrezno plačilo tudi zanjo pomembna točka.

Minister za javno upravo je predstavil sklepe vlade z včerajšnje seje glede nadaljnjega poteka pogajanj s sindikati javnega sektorja. Glavni tajnik SVIZ je ponovil, da bo SVIZ vztrajal pri zahtevi o ločenih pogajanjih o vseh naših zahtevah, in pri tem izhaja iz zahteve po enakem položaju in obravnavi, kot jo je vlada v identičnih primerih že priznala nekaterim poklicnim skupinam (zdravnikom, policistom, gasilcem). Minister Koprivnikar je dodal, da bodo pogajanja skušali voditi usklajeno z vsemi sindikati, a ob upoštevanju želje po ločenih pogajanih. Priznal je, da se je vlada že doslej na ločene zahteve odzvala z ločenimi pogajanji. Kar zadeva problematiko vrednotenja dela v vzgoji in izobraževanju, je minister dejal, da sprejema SVIZ-ove argumente in predstavljene podatke, a mora vlada pogledati, kako jih lahko uskladi tudi z drugimi poklici in zagotovi sredstva.

Prvi krog pogajanj se je zaključil z razpravo, kako naprej. Minister za javno upravo je pojasnil, da bo vladna stran oblikovala enotno pogajalsko skupino, ki bo zadolžena za pogajanja z vsemi sindikati. Minister bi se sicer želel pogajati za isto pogajalsko mizo z vsemi sindikati, a zaradi ločenih zahtev je vlada prisiljena v ločena pogajanja. Omenjena vladna skupina se mora torej najprej sestati med seboj, v četrtek pa bo o vsem tem na seji razpravljala tudi vlada. SVIZ je tako predlagal, da bi se morda naslednjič lahko srečali že prihodnji petek, v vsakem primeru pa predlaga intenzivna pogajanja dvakrat tedensko.

Objavljamo še posnetka izjave za javnost po uvodnem krogu pogajanj in odgovorov na novinarska vprašanja.

 

 

 

Komentarji
Vse je igra
13.01.2018

Ekonomisti, gospodarstveniki, politiki ... zadnje dni hitijo razlagati, da država ne bo prenesla milijarde zahtev JS in da bomo povzročili razpad sistema ter vrnitev 10 let nazaj, v hudo revščino, hkrati pa naj bi se taista država pred dnevi zadolžila za novi 2 milijardi (kljub rekordni gospodarski rasti).
V takem navalu novic in informacij bodo potekala pogajanja, ločena in skupna. Pod oblaki groženj s štirimi stavkami JS.
Bolj kot vse me skrbi/moti/boli razdor med zaposlenimi v gospodarstvu in javnim sektorjem, ki se vedno bolj poglablja. Vsi nas sovražijo in nas krivijo za slabo stanje v državi. Štruklja na forumih zmerjajo z najbolj ostudnimi izrazi. Učitelje imenujejo lenuhe in nepotrebneže, parazite njihovega deseturnega dela na dan, porabnike denarja, ki ga "oni ustvarijo", nenasitne porabnike "njihovih visokih davčnih dajatev", pošiljajo nas v proizvodnjo, da bomo vsaj enkrat videli, kaj se pravi delati, in na smetišče, saj Google zna več kot mi. Kdo je kriv za tako stanje duha? Večina dobrih učiteljev prav gotovo ne.
Bolj kot 20, 50 evrov več mesečno bi si želela, da pogajalci z oblasti nedvoumno povedo tej neizprosni javnosti, kdo/kaj je družbeno zlo in kdo/kaj je družbeno dobro. Če ne bo tovrstne reakcije, ne bo nikoli več miru v šolskih klopeh. Denar pride in gre, slabost v želodcih pa ostane. Plača je resda pokazatelj pomembnosti poklica, a če ni spoštovan in družbeno priznan z najvišje stopnice, so zaman vsa pogajanja in stavke.
Podpiram vse stavkovne zahteve, vsekakor, vendar kot učitelj nočem več biti za javnost sovražnik države št. 1. Naj ministri javno in jasno povejo, kaj po njihovo smo in kaj nismo. Je šolstvo parazit ali ne?

Aljoša Kancler
12.01.2018

ŽELIM VAM MOČNO HRBTENICO. BREZ POPUŠČANJ, ITAQ SMO ZAHTEVALI MINIMALNO. Za iskanje kompromisov je bil čas v jeseni, pa ga (ministri) niso izkoristli.

Matej
12.01.2018

Pozdravljeni. Zanima me kaj konkretno se ob uspešnih pogajanjih spremeni za moje delovno mesto SAMOSTOJNI STROKOVNI DELAVEC VII/1 (DM: J017100, PR: 30, zaposlen v javnem zavodu)?
Hvala in uspešno delo želim.
Matej

Vaš komentar