Prvo obeleževanje nacionalnega dneva znanosti
V Sloveniji danes (10. novembra) prvič praznujemo dan znanosti, nov državni praznik, namenjen promociji znanosti kot gonilne sile razvoja družbe. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič bo ob tej priložnosti sprejel dobitnike najvišjih državnih nagrad in priznanj na področju znanosti in inovacij, pri premierju Robertu Golobu pa bo potekal posvet o prihodnosti slovenske znanosti.
Praznik, ki sicer ni dela prost dan, so na pobudo znanstvene skupnosti letos poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Da ga bomo vsako leto praznovali 10. novembra, so se odločili, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.
Namen današnjega praznika je poudariti pomen znanosti za razvoj države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približati javnosti. Po besedah ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Papiča je dan znanosti tudi izraz hvaležnosti raziskovalkam in raziskovalcem, ki s svojim delom izboljšujejo naša življenja.
Že v nedeljo so v Cankarjevem domu podelili najvišja in najbolj prestižna priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti.
Golob: Znanost vodi Slovenijo v prihodnost
V Cankarjevem domu so v nedeljo zvečer podelili 15 državnih nagrad in priznanj za izjemne znanstvene in raziskovalne dosežke. Prejemnikom nagrad in priznanj je čestital tudi predsednik vlade Robert Golob, ki se jim je zahvalil za njihov izjemen prispevek k razvoju znanosti doma in v svetu ter poudaril pomembnost znanosti za razvoj države.
Kot je v nagovoru poudaril premier Golob, raziskovalke in raziskovalci s svojim delom vsak dan dokazujejo, da znanost v Sloveniji ne živi le v laboratorijih in inštitutih, temveč se dotika vsakdanjega življenja.
"Znanost vodi Slovenijo v prihodnost. Je ključ do trajnostnega razvoja, miru in blaginje prihodnjih generacij," je poudaril. "Slovenija potrebuje znanost, znanost pa Slovenijo, državo, ki verjame v njen razum, veličino in luč, ki vodi v skupno prihodnost," je dodal.
Leto 2025 je po njegovih besedah leto, ko je Slovenija kot država jasno pokazala, da verjame v znanost. Ob tem je izpostavil tudi praznovanje nacionalnega dneva znanosti, ki ga bomo letos prvič obeležili v ponedeljek in ki bo priložnost, da se zahvalimo znanstvenicam in znanstvenikom, ki s svojimi dognanji spreminjajo naša življenja na bolje.
Nagrade oz. priznanja je na slovesnosti podelila predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti Nataša Vaupotič.
Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije Tatjana Avšič Županc in matematik Tomaž Pisanski, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa raziskovalec v farmacevtski tehnologiji Franc Vrečer.
Priznanje ambasador znanosti RS je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike dobil kozmolog in fizik Uroš Seljak.
Poleg že omenjenih nagrad so podelili tudi Zoisove nagrade za vrhunske dosežke. Prejeli so jih Andrej Rahten za vrhunske dosežke na področju preučevanja slovenske politične zgodovine, Polona Žnidaršič Plazl in Igor Plazl za vrhunske dosežke na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva, Matjaž Humar za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe ter Kristina Gruden za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije.
Puhovo nagrado za vrhunske dosežke so prejeli Mateja Gabrijel Blatnik, Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, Matjaž Jeras in Robert Zorec, in sicer za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate.
Zoisova priznanja pa so prejeli Luka Vidmar za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem, Jožica Gričar za dosežke na področju biologije dreves, Urban Bren za dosežke na področju biomolekularnih simulacij, Marko Jošt za pomembne dosežke na področju fotovoltaike, Andrej Zorko za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov in Miroslav Verbič za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik.
Zoisove in Puhove nagrade in priznanja ter priznanje ambasador znanosti RS so najvišja in najbolj prestižna priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalnega dela in tehnologij, razvojne dejavnosti ter inovacij.
Višina nagrad in priznanj je bila v lanskem letu izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.
Danes bo prejemnice in prejemnike priznanja v Vili Podrožnik sprejel tudi minister Papič, ki se jim bo osebno zahvalil za njihov prispevek k razvoju znanosti.
Pri predsedniku vlade Robertu Golobu pa bo potekal posvet, usmerjen v prihodnost slovenske znanosti. Na njem bodo ugledne strokovnjakinje in strokovnjaki s področja umetne inteligence razpravljali o tem, kje se Slovenija trenutno umešča na zemljevid razvoja in uporabe umetne inteligence, kakšne priložnosti nam ta odpira tudi v povezavi z raziskovanjem vesolja ter ali bomo znali te priložnosti ustrezno izkoristiti. Zaključki posveta bodo po navedbah ministrstva vladi služili kot podlaga pri oblikovanju prihodnjih ukrepov na tem področju.
Dan znanosti bosta s slovesnostjo v Prešernovi dvorani SAZU obeležili tudi Slovenska znanstvena fundacija (SZF) in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Pripravili sta program, namenjen predvsem mladim in njihovim učiteljem kot ključnim nosilcem prihodnjega znanstvenega napredka.
Vir: Slovenska tiskovna agencija, 10. 11. 2025