Poslabšanje dosežkov v računalniški in informacijski pismenosti
Računalniška in informacijska pismenost osmošolcev (ICILS 2023) – padec dosežkov!
V enem od svojih preteklih prispevkov sem zapisala oziroma se vprašala: »Se moramo v Sloveniji navaditi na padce učnih dosežkov?«. Ta dilema takrat je bila posledica padca dosežkov osmošolcev pri državljanski vzgoji in izobraževanju (ICCS 2022), nedolgo pred tem tudi padca dosežkov četrtošolcev pri bralni pismenosti (PIRLS 2021). Skratka, v mednarodnih primerjalnih raziskavah doživljamo padec za padcem. Vendar kljub temu upam, da se tega ne bomo kar preprosto navadili! Sedaj je čas za spremembe, kajti včerajšnji dan je že za nami, jutrišnjega dne pa na področju šolstva pač ne moremo več čakati!
Na Pedagoškem inštitutu smo pravkar pripravili in objavili prve rezultate Mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti – ICILS 2023, v kateri so sodelovali učenci 8. razredov, učitelji, ki poučujejo 8. razrede, ravnatelji ter IKT koordinatorji vzorčenih šol. Povzetek prvih rezultatov je dostopen na tej povezavi: https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/mednarodne-raziskave/sites-icils/icils-2023/.
Kmalu bomo na spletni strani Pedagoškega inštituta (zavihek ICILS, rezultati) objavili tudi celotno poročilo. Namen raziskave je sistematično oceniti sposobnosti učencev za produktivno uporabo IKT za različne namene, na načine, ki presegajo osnovno uporabo IKT. Danes seveda vemo, da digitalizacije v prihodnje ne bo manj. Naši učenci uporabljajo IKT nadpovprečno za druge, in ne šolske namene. Treba jih je začeti ustrezno vzgajati in izobraževati, da bodo IKT pogosteje uporabljali za pozitivne namene in manj le za zabavo. In tukaj bo potrebno okrepiti partnerstvo med starši in šolo. Svoj doprinos pa bodo morali pustiti tudi vsi tisti, ki so v Sloveniji za šolstvo sistemsko odgovorni.
Rezultati kažejo, da so dosežki učencev 8. razredov na področju računalniške in informacijske pismenosti slabi. Primerjaje z letom 2013 so padli. Pravzaprav smo čisto na repu lestvice (skupaj s Hrvaško), z dosežkom, ki je sicer še nad mednarodnim povprečjem. Rezultati pri računalniškem mišljenju pa so precej pod mednarodnim povprečjem. Pri obeh merjenih konstruktih so razlike med šolami zelo majhne. Vendar, ko so rezultati pač slabi, je to le še ena od slabših tolažb. Opremljenost šol z IKT je relativno dobra, ampak to danes več ni dovolj. Rezultati so pokazali, da so veliki izzivi tudi pred drugimi državami v Evropi (in EU), a se zdi, da so v Sloveniji, vsaj na nekaterih področjih, še nekoliko večji.
Pa bom zgolj ponovila, kar sem enkrat že zapisala in očitno velja še danes: Rezultati raziskave najverjetneje pričajo o precej širši sliki stanja na področju vzgoje in izobraževanja in nenazadnje tudi družbe. Bojim se, da če šolstvo (vzgoja in izobraževanje) zdaj res ne bo postalo ena od pomembnih prioritet tako politike (ne le šolske) kot družbe, je vprašanje, kakšna prihodnost nas čaka.
Družbeni konteksti, v katerih živimo, se danes hitro spreminjajo, postajajo vse kompleksnejši, pred vzgojo in izobraževanjem je zahtevna naloga (verjetno zahtevnejša kot kadar koli prej), hkrati pa se soočamo s pomanjkanjem učiteljev in tudi vsega drugega kadra v šolah, šolski prostor mora vedno znova dokazovati svoj pomen, in še bi lahko naštevala. Pa si razprave o vrednotenju dela učiteljev in vseh drugih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju niti ne upam načenjati. Res je, še kako potrebujemo mlad učiteljski kader, da zapolni vrzeli pomanjkanja učiteljev v naših šolah. Pa vendarle se ne morem znebiti občutka, da hkrati pozabljamo na osredotočenost na ohranjanje kadra, ki ga imamo. Reševanje težave zgolj na enem koncu se ne zna obrestovati tako, kot si verjetno želimo.
Sicer pa se za sodelovanje v raziskavi želim zahvaliti vsem sodelujočim šolam (ravnateljem, šolskim koordinatorjem raziskave ICILS 2023), učiteljem, IKT koordinatorjem na šolah in učencem. Ko smo vzorčene šole zaprosili za sodelovanje v raziskavi, smo bili zelo jasni, da Slovenija potrebuje te podatke, da zaradi tega potrebujemo šole za sodelovanje, kajti le na podatkih-temelječe politike so lahko uspešne. In šole so se odzvale v neverjetnem deležu, dobili smo reprezentativne podatke. Šole so očitno eden pomembnejših deležnikov pri tem, da si želijo prispevati k razvoju šolskega okolja. A jim kot družba, žal, tega prispevka ne priznamo prav pogosto. Prav zato želim vsem sodelujočim v raziskavi izraziti tudi javno zahvalo.
dr. Eva M. Klemenčič, Pedagoški inštitut
* * *
Informacija Slovenske tiskovne agencije (STA) s predstavitve rezultatov mednarodne študije računalniške in informacijske pismenosti (ICILS) za leto 2023:
Učenci pri računalniški in informacijski pismenosti nazadovali
Ljubljana, 12. novembra - Slovenski osmošolci so pri računalniški in informacijski pismenosti nekoliko nad mednarodnim povprečjem, vendar slabši kot pred desetimi leti, je pokazala mednarodna študija računalniške in informacijske pismenosti (ICILS) za leto 2023. Pri računalniškem mišljenju pa so osnovnošolci v Sloveniji pod mednarodnim povprečjem, so še ugotovili v študiji.
V študiji ICILS 2023, ki so jo predstavili na današnji skupni novinarski konferenci ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter pedagoškega inštituta, so raziskovalci ocenjevali sposobnosti učencev za produktivno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pod okriljem mednarodnega združenja za proučevanje učinkov izobraževanja (IEA) so na podlagi nalog, ki so jih reševali učenci iz 34 držav in ene regije, izračunali rezultate, ki odražajo sposobnosti računalniške in informacijske pismenosti ter računalniškega mišljenja.
Dosežek za Slovenijo pri računalniški in informacijski pismenosti je nad mednarodnim povprečjem, vendar na repu, je dejala nacionalna koordinatorka raziskave v Sloveniji s Pedagoškega inštituta Eva Mirazchiyski Klemenčič. Najvišje dosežke na tem področju imajo osmošolci iz Južne Koreje, Češke, Danske in Tajvana. Na repu so Oman, Kosovo in Azerbajdžan.
V Sloveniji se je povprečni dosežek osmošolcev pri računalniški in informacijski pismenosti v primerjavi z rezultati iste raziskave v letu 2013 poslabšal, in sicer za 27 točk. Rezultati so se poslabšali tudi v ostalih petih od sedmih držav, ki so sodelovale tako v zadnji raziskavi kot v raziskavi leta 2013, in sicer na Hrvaškem, Češkem, Nemčiji, Norveškem in Slovaškem. Rezultati učencev iz Južne Koreje so ostali podobni.
Raziskovalci so merili tudi računalniško mišljenje. Slovenija, kjer so ta dosežek merili prvič, je na tem področju pod mednarodnim povprečjem. Osnovnošolci v Sloveniji so dosegli 448,2 točke, medtem ko je povprečje sodelujočih držav 483,1 točke. Najvišje dosežke imajo osmošolci iz Tajvana, Južne Koreje in Češke. Sloveniji pa sledijo Malta, Hrvaška ter Srbija in Urugvaj, ki si delita zadnje mesto.
Računalniška in informacijska pismenost se sicer nanaša na sposobnost posameznika, da uporablja računalnik za raziskovanje, ustvarjanje in sporazumevanje ter na sposobnost, da lahko učinkovito sodeluje doma, v šoli, na delovnem mestu in v družbi. Računalniško mišljenje pa se nanaša na sposobnost posameznika, da prepozna vidike problemov iz resničnega sveta, primerne za računalniško obravnavo, in da razvije ter ovrednoti algoritemske rešitve teh problemov z računalnikom.
"Rezultati zagotovo kažejo tudi to, da gre za področje, ki ga enostavno ne moremo prepustiti ali preložiti le na družine in učence. Učenci živijo in bodo živeli v digitalnem okolju. Vprašanje je le, ali jih bomo pri tem pustili same ali jih bomo ustrezno vzgajali in izobraževali, da bodo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo pogosteje uporabljali za pozitivne namene in manj le za zabavo," meni raziskovalka Eva Mirazchiyski Klemenčič.
Rezultate študije je na konferenci komentiral tudi minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Kot je dejal, rezultati študije kažejo nazadovanje računalniške in informacijske pismenosti učencev v zadnjih desetih letih, kar je v nasprotju s poenostavljenim razmišljanjem o generaciji, ki se je rodila v digitalnem svetu.
Logaj je dejal, da so razvoj digitalnih kompetenc učencev in digitalne kompetentnosti učiteljev doslej v Sloveniji spodbujali predvsem prek množice različnih projektov. Navedel je, da je v teku prenova učnih načrtov za osnovne in srednje šole. Umeščeni naj bi bili v vse predmete.
Poleg tega je poudaril, da bodo prenovili didaktična priporočila in učne načrte s področja računalništva in informatike, ki se niso spremenili že več kot dvajset let. To po njegovih besedah pomeni, da bo treba za uvajanje prenovljenih učnih načrtov najprej navdušiti in usposobiti ravnatelje in učitelje, kar je že v teku.
Pedagoški inštitut je večino raziskave v Sloveniji izvedel med 3. majem in 22. junijem lani. Med drugim so zbrali podatke 3318 osmošolcev s 169 osnovnih šol.