Raziskava Slovenski kulturno-kreativni delavec v času COVID-19
Akterji na področju kulture, filma in drugih ustvarjalnih sektorjev sodijo med najbolj ranljive skupine – tiste, ki bodo najhuje čutile posledice izbruha pandemije novega koronavirusa. Med prvimi so zaprli svoja vrata, odpovedali dogodke ali jih prestavili na splet, ustavili dejavnost in pri tem utrpeli ogromne izgube.
Evropska komisija ocenjuje, da je kulturni in ustvarjalni sektor med petimi najbolj prizadetimi sektorji. Članice Evropske unije so zato že sprejele številne ukrepe za blaženje posledic epidemije tega sektorja.
Poligon kreativni center je v ko-produkciji s Centrom za kreativnost oblikoval anketo na temo pandemije ter kulturnega in kreativnega sektorja ter nedavno predstavil izsledke raziskave. Kar 1521 slovenskih delavcev delujočih na vseh podpodročjih kulturno-kreativnega sektorja se je odzvalo vabilu in med 6. aprilom in 3. majem 2020 rešilo anketo o tem, ali in kako COVID-19 kriza vpliva na njihovo delo in življenje. V študijo so bili vključeni vsi delavci ne glede na pravni status: študenti, delavci prek avtorskih, samozaposleni v kulturi, samostojni podjetniki, zaposleni v podjetjih in v zasebnih zavodih, društvih in zadrugah ter zaposleni v javnih zavodih.
To je prva celovita študija vplivov COVID-19 krize na delavce kulturno-kreativnega sektorja (KKS) v Sloveniji. In izsledki niso vzpodbudni. »Najbolj zaskrbljujoči so rezultati, ki kažejo, da je imela več kot tretjina anketiranih že pred krizo neto mesečni dohodek med 500 in 1000 evri,« so zapisali avtorji ankete in analize ter s podatki potrdili tudi nekatere izsledke širše desetletne raziskave: delavci z najnižjimi dohodki delajo na področju vizualnih umetnosti, krajinske arhitekture, uprizoritvenih umetnosti in ustvarjalnih obrti, najvišje dohodke imajo razvijalci programske opreme in računalniških iger. »Med vprašanimi je med samoizolacijo brez dela ostalo 31,5 odstotka delavcev. Popolnoma brez dela je ostalo največ filmarjev in avdio-video ustvarjalcev, tistih, ki delajo na področju uprizoritvenih umetnosti, glasbe, fotografije in kreativnega turizma,« še navaja raziskava. V nadaljevanju navajamo glavne ugotovitve oziroma poudarke rezultatov, medtem ko si celotno raziskavo lahko ogledate TUKAJ.
1. Kar 31,5 % delavcev je med samoizolacijo obsedelo doma brez dela. Največ delavcev, ki so ostali povsem brez dela, je filmarjev in avdio video ustvarjalcev, tistih, ki delajo na področju uprizoritvenih umetnosti, glasbe, fotografije in kreativnega turizma.
2. 77 % vseh anketiranih poroča o odpovedi posla v marcu, aprilu in maju. Povprečna vrednost izgubljenih poslov za marec je 2.945 evrov. Delavci pa so napovedali izgube za april in maj v povprečni višini 5.983 evrov.
3. Kar 73,4 % vseh delavcev, ki je delalo, poroča o nižji oziroma veliko nižji delovni učinkovitosti. Kot bistvene vzroke nižje storilnosti navajajo: stisko zaradi COVID-19, upočasnitev delovnih procesov prek spleta, skrb za šolanje in varstvo otrok, številna domača opravila in zabrisanost mej med delom in prostim časom.
4. Delavci so vprašalnik reševali pred, med in po sprejetju prvega koronskega paketa in kar 63,4 % vseh vprašanih je vladne ukrepe na poslovanje KKS označilo za nezadostne. Zato predlagajo sledeče rešitve: manj zbirokratizirane postopke za pridobitev pomoči, UTD za vse, zagotovitev največje pomoči najbolj prizadetim, pomoč tistim, ki jih bo kriza prizadela z zamikom, in močnejše državne in EU spodbude za celoten sektor.
5. Delavci upad prometa v primerjavi z letom 2019 napovedujejo prav na vseh podpodročjih, v povprečju za 44 %. Ocenjujejo, da bodo učinki te krize daljnosežnejši in številčnejši v primerjavi s finančno krizo pred desetletjem. Napovedujejo, da bo še težje najti naročnike, ti pa bodo za opravljeno delo plačevali manj in pogosto zamujali s plačili.
6. Največjo skrb predstavljajo rezultati, ki kažejo, da je več kot tretjina anketiranih že pred krizo imela neto mesečni dohodek med 500 in 1000 evri. Zgolj 18,4 % vprašanih je zaslužilo nad 1500 evrov. Prihrankov pa imajo v povprečju le za 5,6 mesecev, kar pomeni nekje do sredine avgusta 2020. Delavci z najnižjimi dohodki delajo na področju vizualne umetnosti, krajinske arhitekture, uprizoritvenih umetnosti in ustvarjalnih obrti. Delavci z najvišjimi dohodki so razvijalci programske opreme in računalniških iger.
7. Čeprav se pogosto sliši, da je kulturno-kreativni sektor močno odvisen od javnih sredstev pa samoocena virov prihodkov za leto 2019 kaže, da v povprečju celoten sektor kar 62 % denarja zasluži na trgu, torej s prodajo blaga ali storitev podjetjem ali končnim kupcem. Razpisi, državni in lokalni in EU sredstva pa po samooceni virov prihodkov za leto 2019 v povprečju predstavljajo zgolj 10 % delež prihodkov. Še največ razpisnega denarja naj bi počrpale intermedijske umetnosti, a še vedno le v višini 25 %.
Priporočila
Rezultati kažejo, da so slovenski ustvarjalci že pred krizo živeli skromno, večina iz rok v usta. Dvomesečna zamrznitev kulturnega dogajanja, ki pa se kljub koncu epidemije (in z njo ukinitvijo pomoči) še ne sme vzpostaviti na običajen nivo delovanja, zato predstavlja izjemno grožnjo. Marsikdo se je že, številni pa se še bodo to poletje znašli v hudi socialni stiski.
Preventivno delovanje je cenejše kot kurativa. Zato je izjemno pomembno, da se poskuša narediti vse, da se delovna mesta v kulturno-kreativnem sektorju obdržijo, namesto, da se bo številne ustvarjalce zaradi prepočasnega ukrepanja nato za znatno več denarja rehabilitiralo kot brezposelne.
Namesto zmanjšanja državnih in lokalnih sredstev bi se morale spodbude povečati, sploh v luči dejstva, da že danes prestavljajo izjemno majhen delež virov financiranja. Že obstoječe razpisne projekte bi bilo nujno prilagoditi glede na nove razmere. Podatki kažejo, da je črpanje EU sredstev po samooceni delavcev le 2 %, kar pomeni, da je potrebno vzpostaviti podporne službe, ki bodo tu zato, da bodo ustvarjalcem pomagale premagovati sedaj več kot očitno nepremostljive birokratske ovire.
Torej, kratkoročno so potrebne državne in lokalne spodbude ter naročila zunanjim izvajalcem s strani javnih zavodov, dolgoročno pa znatno večji pritok EU sredstev.
Ukrepati je treba še pred poletjem.