Ljubljana, 17. 12. 2020

Raznolikost je prednost

Sorodne objave

»Mednarodni dan migrantov zaznamujemo od leta 2000, 18. december pa je bil izbran za ta dan v spomin na sprejetje Mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin v letu 1990.«
 

Migracije so stalnica in tudi Slovenci smo se v različnih obdobjih zgodovine izseljevali po Evropi in svetu, številni – med njimi največji del mladih – pa se v želji po boljših zaposlitvenih priložnostih in boljšem življenju odločajo za odhod v tujino tudi zdaj. Aktualno preseljevanje na področju celotne Evrope je posledica demografskih trendov in mobilnosti v sodobnem svetu, pa tudi revščine, pomanjkanja možnosti za izobrazbo in delo, konfliktov in vojn ter tudi okoljskih pritiskov in podnebnih sprememb. Ob tem ne more biti odveč čim pogosteje ozavestiti pozitivne povezanosti migracij in družbenega razvoja ter pozitivne vloge in doprinosa priseljencev k razvoju vsake posamezne družbe.

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je selitveni prirast (to je število, ki ga dobimo, ko od števila priseljenih odštejemo število odseljenih) v Sloveniji v 2018 glede na prejšnja leta močno poskočil (s 1.253 leta 2017 na 14.928 leta 2018). To se je nadaljevalo v letu 2019, ko je bil selitveni prirast 7,8 na 1.000 prebivalcev, kar nas je v EU po vrednosti tega kazalnika uvrstilo na peto mesto, pred Belgijo in Švedsko. Razlog za tolikšen prirast je bilo, tako SURS, priseljevanje, saj se stopnja izseljevanja zadnja leta ni bistveno spreminjala. Posledica višje stopnje priseljevanja je rast prebivalstva Slovenije – julija 2020 je tako imela Slovenija že več kot 2,1 milijona prebivalcev.

»Glavni razlog za večino selitev so boljše zaposlitvene možnosti v ciljni državi priseljevanja, glavni razlog za izdajo prvega dovoljenja za prebivanje je bila zaposlitev.«

Priseljevanje rešuje tudi v Sloveniji tako kot v številnih drugih evropskih državah specifične primanjkljaje na trgu dela. Vidimo lahko, da so selitveni tokovi iz Slovenije in v Slovenijo močno povezani z gospodarsko rastjo in stopnjo prostih delovnih mest v Sloveniji, saj je bil selitveni prirast s tujino najvišji v letih gospodarske konjunkture (2008, 2018 in 2019), medtem ko je bil v času visoke brezposelnosti zelo nizek ali celo negativen (2010 in 2014). Slovenija je v letu 2019 izdala 15 prvih dovoljenj za prebivanje na 1.000 prebivalcev in se je po vrednosti tega podatka uvrstila v EU na 4. mesto, za Malto, Ciprom in Poljsko. Glavni razlog za izdajo dovoljenja za bivanje v Sloveniji je bila v 2018 zaposlitev, in sicer za 64,6 %; za 26,5 % so bili to družinski razlogi, za 8,4 % pa šolanje. S temi podatki smo se uvrstili krepko nad povprečje EU, kjer je bila zaposlitev razlog za le 40,5 % prvih dovoljenj za prebivanje.



Od ljudi, ki so se v 2019 priselili v Slovenijo, jih je kar 78,5 % prišlo iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, kar je največ po letu 2008, ko je njihov delež znašal 82,7 %. Daleč največji delež med priseljenimi iz nekdanje Jugoslavije predstavljajo priseljeni iz Bosne in Hercegovine (56,9 %), sledijo priseljeni iz Srbije (16,3 %) in Kosova (14,2 %). Selitveni prirast s tujino je bil v 2019 močno pozitiven predvsem zaradi priseljevanja iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, kajti iz držav članic EU se je v 2019 priselilo v Slovenijo manj prebivalcev (5.370), kot se jih je iz Slovenije v te države odselilo (7.903).



Iz podatkov, ki jih je zbral Statistični urad RS, jasno izhaja tudi, da iz migracijskih tokov zagotovo ne more biti izvzet vzgojno-izobraževalni prostor. V večini slovenskih vrtcev in šol otroci in učenci migranti tako niso izjema, prav tako iz zelo različnih okolij prihajajo zaposleni. Glede na to, da je izobraževanje temeljna človekova pravica in obenem pomembno orodje, temelj za uspešno vključevanje v družbo, je zelo pomembno, kako to raznolikost na področju izobraževanja ustrezno naslavljati. Vsekakor jo je treba najprej ozavestiti, zato smo v SVIZ z veseljem prisluhnili pobudi Evropskega sindikalnega odbora za izobraževanje (ETUCE), katerega del je naš sindikat, in zbrali kratka pričevanja pedagoških delavk o izkušnjah pri delu z učenci priseljenci, svoj pogled pa je z nami delil tudi ravnatelj, ki ima priseljensko ozadje sam. Še več pričevanj zaposlenih na različnih področjih, ki so širom Evrope vpeti v realnost migracij, si lahko preberete (v angleškem, francoskem in ruskem jeziku) s klikom na naslednjo povezavo – ETUCE.

 

 

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar