Razvrednotenje svetovalnega dela v vzgoji in izobraževanju

 

 

»Temelj vsake države je vzgoja mladih«. (Diogen)

 

POLOŽAJ SVETOVALNEGA DELAVCA JE Z NOVO PLAČNO LESTVICO DEGRADIRAN

TUDI SVETOVALNI DELAVEC JE STROKOVNI DELAVEC V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU TER ENAKOVREDEN SODELAVEC/KOLEGA VZGOJITELJU IN UČITELJU, POGOSTO PA TUDI »PRVA POMOČ« ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V STISKI

V luči prenove šolskega sistema je Vlada RS predlagala novo plačno lestvico za svetovalne delavce v vzgoji in izobraževanju, iz katere ugotavljamo, da se glede na obstoječi plačni sistem z novim predlogom ruši razmerje v škodo svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

Po večletnem opozarjanju na naraščajoče izzive se je normativ za svetovalne delavce končno izboljšal in vsaj malo prilagodil novi realnosti, vendar prihaja pri predlogu nove plačne lestvice do enormnih odstopanj in popolnega razvrednotenja svetovalnega dela.

Svetovalna služba v vzgoji in izobraževanju predstavlja kakovostni gradnik šolskega sistema. V njej so zaposleni psihologi, pedagogi, socialni delavci, socialni pedagogi, specialno-rehabilitacijski pedagogi idr., ki morajo imeti za opravljanje svojega dela po slovenski zakonodaji vsaj univerzitetno stopnjo izobrazbe oz. dokončano drugo stopnjo – magisterij. Njihovo delo ima pomemben učinek na kakovost izobraževalnega sistema v Sloveniji.

Iz programskih smernic za svetovalno delo v VIZ izhaja širok nabor kompetenc, odgovornosti in nalog svetovalnih delavcev.

Ena izmed temeljnih odgovornosti svetovalnega delavca je, da se na podlagi svojega  posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli s tem, da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v vrtcu oziroma šoli (strokovni delavci, starši, otroci/učenci/mladostniki, vodstvo) in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami (svetovalnimi centri, zdravstvenimi domovi, razvojnimi ambulantami, centri za duševno zdravje, centri za socialno delo, policijo, …).

Svetovalni delavec ima veliko odgovornost, saj se mora v marsikaterem primeru skupaj z delovnimi skupinami znotraj in izven vrtca/šole/dijaškega doma odločati tudi o življenju otroka/mladostnika in njegove družine.  Tako npr. poda pobudo in začne voditi postopke za ugotavljanje posebnih potreb otroka/mladostnika, nudi podporo staršem v procesu sprejemanja drugačnosti njihovih otrok, vodi postopek prijav suma na razne oblike nasilja, zanemarjanje in zlorabe otroka v družini ali izven nje, daje podporo in sodeluje z vzgojiteljem in učiteljem pri raznih oblikah nasilja, pri pripravi razrednih ur v šolah, ki se navezujejo na osebnostni razvoj otrok/mladostnikov, je takojšne zatočišče za otroke/mladostnike, ki se znajdejo v stiski, kakor tudi za njihove starše, družine.

Obstoječi plačni sistem svetovalnega delavca v Sloveniji je degradiran. Že primerjalni vpogled v različne profile pedagoških delavcev in vodstev vzgojno-izobraževalnih zavodov (npr. pomočnik ravnatelja, razrednik) ter v njihov nabor odgovornosti in nalog (ter sistemizacije) kaže na velika in neutemeljena nesorazmerja. Za primerjavo naj navedemo, da pomočnik ravnatelja (podatki so povprečni), ki se ne po izobrazbi, ne po naboru in obsegu delovnih zadolžitev, ne razlikuje od svetovalnega delavca, medtem ko je njegov plačni razred bistveno višji.  Za vse ostale strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih je predviden 37. izhodiščni plačni razred, svetovalni delavec (začetnik) pa ostaja v 36. plačnem razredu (prvotni predlog je bil 34. plačni razred!) in to kljub temu, da je bilo prepoznano in z zmanjšanjem normativov izraženo, da je delo svetovalnega delavca resnično zelo pomembno.

Zaradi specifike dela, strokovnosti, ki jo samo delo zahteva in velike odgovornosti, ki se vse pogosteje navezuje na zdravje in življenje otroka/mladostnika ter njegove celotne družine, je potrebno delovno mesto svetovalnega delavca primerno umestiti v tisti plačni razred, ki bo pravičen, tako za že zaposlene v svetovalnih službah (da ostanejo in še naprej opravljajo svoje delo, ki ga doživljajo kot poslanstvo) kot tudi za zaposlovanje mladih v tem poklicu. Pri tem je potrebno vzeti v obzir zahtevnost delovnega mesta, strokovnost, ki jo samo delo od posameznika zahteva ter kompleksnost nalog, ki so svetovalnemu delavcu dodeljene, poleg tistih, ki jih dodatno izvaja v dobrobit otrok in mladostnikov.

V zadnjih letih je dinamika svetovalnega dela čedalje bolj čustveno zahtevna, odgovorna in naporna. Svetovalni delavec je v vsakem VIZ povezovalni člen med otroki, učenci, dijaki, starši, učitelji, vzgojitelji, vodstvom in številnimi ostalimi zunanjimi inštitucijami, na katerega se vsi našteti deležniki vedno obračajo ob vse večjih kompleksnih čustvenih, socialnih, učnih težavah, ki nimajo jasnih in enostavnih odgovorov. Ena izmed primarnih nalog svetovalnega delavca je skrb za OPTIMALNI RAZVOJ otroka/mladostnika, kar nam veleva tudi ZOFVI (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja).

Naj omenimo, da je Vlada RS letošnje leto (2023) razglasila za leto duševnega zdravja, kar jasno nakazuje na pomembnost duševnega zdravja, še posebej naše najranljivejše skupine – otroci in mladostniki. Stanje v praksi je zelo zaskrbljujoče, tudi z vidika zaposlovanja novih svetovalnih delavcev, na razpisih ni prijav, zaradi neustreznih robnih pogojev delo v svetovalni službi za bodoče diplomante ni privlačno, niti spodbudno z vidika strokovnega in kariernega razvoja. Izražamo globoko začudenje in pričakujemo najmanj izenačitev položaja z ostalimi strokovnimi delavci, saj trenutno stanje resno ogroža kakovost dela v svetovalnih službah.

Omenjena problematika je bila izpostavljena tudi na novinarski konferenci dne 21. 6. 2023 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer so svoja stališča podali tudi številni strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja, ki vladni predlog plačne lestvice za svetovalne delavce razumejo kot dokaz nerazumevanja pomena svetovalne službe v vzgoji in izobraževanju, ki ogroža kakovost dela v svetovalnih služba in vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcih, osnovnih šolah, srednjih šolah, vzgojnih zavodih in dijaških domovih. 

 

Tina Rezar, predsednica koordinacijskega Odbora sekcije svetovalnih delavcev SVIZ;

Barbara Stožir Curk, predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju v Društvu psihologov Slovenije;

Maruška Željeznov Seničar, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije