Redno letno plenarno zasedanje evropskih socialnih partnerjev v izobraževanju
Ob koncu novembra, kot je to že v navadi, je v Bruslju potekalo plenarno zasedanje Evropskega sektorskega socialnega dialoga v izobraževanju (ESSDE), v katerem stran delojemalcev predstavlja ETUCE (European Trade Union Committee for Education), delodajalsko stran pa EFEE (European Federation of Education Employers). Tokratnega letnega srečanja se je udeležilo lepo število delegatov, članov omenjenih organizacij, na obeh straneh. Osrednjo predstavitev je izpeljala Sophia Eriksson Waterschoot iz direktorata Evropske komisije za izobraževanje, mladino, šport in kulturo, ki je predstavila povsem sveži, nekaj dni nazaj sprejeti dokument Evropske komisije (EK) o prihodnosti Evrope: Za evropski izobraževalni prostor do leta 2025. V njem EK opredeljuje svojo vizijo o tem, kako do leta 2025 lahko vzpostavimo evropski izobraževalni prostor, ki bo spodbujal evropsko identiteto in prispeval k opredelitvi politik izobraževanja in usposabljanja EU v prihodnosti.
Kot že v opisu namena vizije dokumenta opisuje EK, le-ta meni, da je v interesu vseh držav članic, da se v celoti izkoristijo možnosti izobraževanja in kulture kot gonilnih sil za ustvarjanje delovnih mest, gospodarske rasti in socialne pravičnosti, pa tudi kot načinov za izkušanje evropske identitete v vsej njeni raznolikosti.
Kar zadeva vlogo EU in EK na področju izobraževanja in kulture, imajo glavno odgovornost za politike na omenjenih področjih države članice na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vendar je Evropska unija v preteklih letih igrala pomembno dopolnilno vlogo. To še posebej velja za čezmejne dejavnosti. Program Erasmus (Erasmus+ od leta 2014) je na primer v 30 letih delovanja 9 milijonom ljudi omogočil študij, usposabljanje, poučevanje ali prostovoljsko delo v drugi državi. V zadnjem desetletju je Evropska unija razvila tudi vrsto „mehkih orodij politike“ za pomoč državam članicam pri oblikovanju nacionalnih politik na področju izobraževanja.
Na srečanju evropskih voditeljev spomladi letos v Rimu so se evropski voditelji zavezali oblikovanju „Unije, v kateri bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini“. Evropska komisija meni, da sta lahko izobraževanje in kultura pomemben del rešitve pri spopadanju z izzivi starajoče se delovne sile, vse večje digitalizacije, potreb po spretnostih v prihodnosti ter potrebe po spodbujanju kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti v času, v katerem se lahko „alternativna dejstva“ in dezinformacije širijo na spletu, pa tudi potrebe po spodbujanju občutka pripadnosti v boju proti populizmu in ksenofobiji.
V aktualni komunikaciji Evropska komisija predlaga nekaj rešitev oziroma smeri, pomembnih (tudi) za zaposlene v vzgoji in izobraževanju ter sindikate kot njihove predstavnike, obenem pa za oblasti v posameznih državah, ki bi predloge lahko prepoznale kot trende, ki bi jim bolj ali manj veljalo slediti:
- uresničevanje mobilnosti za vse: z nadgrajevanjem pozitivnih izkušenj s programom Erasmus+ in evropsko solidarnostno enoto ter povečevanjem udeležbe v teh programih in z oblikovanjem študentske izkaznice EU, da se omogoči nov, uporabniku prijazen način za shranjevanje informacij o posameznikovih akademskih dosežkih;
- vzajemno priznavanje diplom:z uvajanjem novega „sorbonskega procesa“, ki temelji na „bolonjskem procesu“, da se pripravi podlaga za medsebojno priznavanje diplom visokošolskega izobraževanja in spričeval;
- večje sodelovanje na področju priprave učnih načrtov: z oblikovanjem priporočil, ki bi zagotovila, da izobraževalni sistemi posredujejo vse znanje, spretnosti in kompetence, ki so v današnjem svetu nujno potrebni;
- boljše učenje jezikov: z določitvijo novega referenčnega merila, da bodo do leta 2025 vsi mladi Evropejci ob zaključku višjega sekundarnega izobraževanja poleg maternega jezika dobro znali še dva druga jezika;
- spodbujanje vseživljenjskega učenja: s prizadevanji za zbliževanje in povečanje deleža ljudi, ki sodelujejo pri vseživljenjskem učenju, da bi dosegli 25 % do leta 2025;
- vključevanje inovacij ter digitalnih spretnosti in znanj v izobraževanje: s spodbujanjem usposabljanja na področju inovacij ter digitalnih spretnosti in znanj, pa tudi s pripravo Akcijskega načrta za digitalno izobraževanje;
- podpiranje učiteljev: s povečanjem števila učiteljev, ki sodelujejo v programu Erasmus+ in mreži eTwinning, ter s pripravo smernic o strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in vodstvenih delavcev šol;
- vzpostavitev mreže evropskih univerz, da bodo vrhunske evropske univerze lahko nemoteno sodelovale prek meja, pa tudi podpora ustanovitvi šole za evropsko in nadnacionalno upravljanje;
- naložbe v izobraževanje: s pomočjo evropskega semestra podpiranje strukturnih reform za izboljšanje izobraževalne politike ter z uporabo sredstev EU in naložbenih instrumentov EU financiranje izobraževanja in določitev referenčnega merila za države članice, da bodo vložile 5 % BDP v izobraževanje;
- ohranjanje kulturne dediščine ter spodbujanje občutka evropske identitete in kulture: z oblikovanjem – ob izkoriščanju zagona evropskega leta kulturne dediščine 2018 – evropske agende za kulturo ter pripravo priporočila Sveta o skupnih vrednotah, vključujočem izobraževanju in evropski razsežnosti poučevanja;
- krepitev evropske razsežnosti medija Euronews, ki ga je leta 1993 ustanovilo več evropskih javnih radiotelevizijskih hiš z namenom vzpostavitve evropskega kanala, ki nudi dostop do neodvisnih, visokokakovostnih informacij z vseevropsko perspektivo.
V preostalem delu plenarnega srečanja so zbrani prisluhnili poročilu o trenutnih aktivnostih in prihodnjih projektih, ki jih pripravljata tajništvi ETUCE-ja in EFEE-ja. Kolegi iz nekaterih držav so spregovorili o (zaskrbljujočih) trendih pomanjkanja učiteljev ter njihovem odhajanju v druge, bolj cenjene, bolje plačane in manj stresne, poklice.
ETUCE in EFEE sta v luči drugega evropskega tedna poklicnih spretnosti in kompetenc pripravila tudi skupno izjavo o izboljševanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi, ki so jo delegati plenarnega srečanja nato tudi soglasno sprejeli. Z izjavo se socialni partnerji v izobraževanju zavezujejo, da bodo po svojih najboljših močeh prispevali k izboljševanju privlačnosti ter podobe poklicnega izobraževanja in usposabljanja. ETUCE in EFEE sta združena v prepričanju, da je poklicno izobraževanje in usposabljanje bistven del izobraževalnega sektorja, zato so potrebni ustrezni ukrepi, da postane privlačnejše za učence in ostale njegove udeležence. Skupna izjava poudarja tudi pomembno vlogo učiteljev in vseh ostalih partnerjev, ki sodelujejo v organizaciji in izvedbi poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pri spodbujanju visokokakovostnih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter vajeništva v Evropi.
ETUCE in EFEE sta se z izjavo zavezala nadaljnjim skupnim aktivnostim, s katerimi bi poklicno izobraževanje in usposabljanje še bolj približali ter ga naredili za privlačnejšega in bolj cenjenega v šolski skupnosti in celotni družbi. S tem namenom pozivata in spodbujata ustanove Evropske unije in države članice k:
- izboljšanju kakovosti institucij za poklicno izobraževanje in usposabljanje kot okolij, ki so hkrati učno okolje za učence in delovno okolje za učitelje;
- nadaljnjim vlaganjem v to področje;
- poštenemu partnerstvu med šolami in podjetji, da bi si ustvaril visokokakovosten sistem vajeništva;
- krepitvi strokovno-tehničnega usposabljanja in spopolnjevanja učiteljev poklicnega izobraževanja, vodij usposabljanja, drugega izobraževalnega osebja in vodstev šol;
- osredotočanju na izboljšanje vidikov zaposlovanja, ohranjanja zaposlenih v poklicu in izboljšanju statusa učiteljev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vodij usposabljanja, drugega izobraževalnega osebja in vodij šol preko izboljšanja njihovih delovnih pogojev in plačila;
- večjemu vključevanju socialnih partnerjev v razvoj visokokakovostnih programov vajeništva in delovne prakse.