Še predzadnjič z zaupnicami in zaupniki
Na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, na Oražnovi ulici 3, v Ljubljani so se 27. februarja 2024 na izobraževalnem srečanju sešli sindikalni zaupnice in zaupniki v visokem šolstvu in znanosti. To srečanje je bilo predzadnje v nizu izobraževalnih dogodkov, ki smo jih v Svizu od januarja do marca letos predvideli za vseh šest sindikalnih konferenc, ki so organizirane v okviru sindikata.
Predstavnice in predstavnike sindikata v visokem šolstvu in znanosti je v uvodu v srečanje nagovoril predsednik Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti dr. Danilo Korže, predstavil dnevni red, v nadaljevanju pa predal besedo glavnemu tajniku Sviza Branimirju Štruklju, ki je navzočim pojasnil potek aktualnih pogajanj z Vlado RS o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij.
Glavni tajnik je sindikalne zaupnice in zaupnike seznanil, da so se reprezentativni sindikati v javnem sektorju in vlada na novem krogu krovnih pogajanj – zatem ko so ta po koncu januarja letos še enkrat več zastala – vnovič sešli 26. februarja 2024, na njih pa je vladna stran predstavila nov predlog odprave plačnih nesorazmerij. Povedal je, da se bo sindikalna stran do aktualnega predloga, ki pomembno posega v nekatere dozdajšnje predlog in jih spreminja, opredelila do prihodnjega kroga krovnih pogajanj, medtem pa bodo pogajalci na t. i. stebrnih pogajanjih – za raziskovalno dejavnost, izobraževanje in kulturo so ta sklicana za 28. februarja 2024 – podrobneje pogledali, kaj novi vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij pomeni za posamezna delovna mesta javnih uslužbenk in uslužbencev. Nekaj pozornosti je Branimir Štrukelj namenil razpravi o učinkovitosti in na drugi strani kakovosti javnega sektorja ter ob tem izpostavil, da so trenutna pogajanja ključna v smislu tega, kakšen javni sektor bo Slovenija v prihodnje imela. Tudi zbrani zaupniki in zaupnice so se strinjali, da se glede na zdajšnje razmere, ko – med drugim – številni zaposleni odhajajo iz javnega sektorja, mladi pa vanj ne vstopajo, poraja vprašanje, ali bo javni sektor lahko še deloval in izpolnjeval svoj cilj, ki je v zagotavljanju kakovostnih storitev.
V povezavi z Dogovorom o vrednosti plačnih razredov in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024 je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj v svoji predstavitvi (klik!) zaupnicam in zaupnikom orisal potek pogajanj, ki so se med vladno in sindikalno pogajalsko skupino nadaljevala, zatem ko je Konfederacija sindikatov javnega sektorja od vladajoče koalicije tudi z grožnjo splošne stavke v javnem sektorju odločno zahtevala, naj iz Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 umakne prepoved usklajevanja plač zaposlenih v javnem sektorju za leto 2024 z inflacijo. Pogajanja so se decembra lani uspešno sklenila s parafiranjem dogovora, v skladu s katerim se bo vrednost plačnih razredov s 1. 6. 2024 (pri plači za mesec junij) zvišala za 80 odstotkov ugotovljene inflacije (v obdobju od decembra 2022 do decembra 2023 je znašala inflacija 4,2 %), kar pomeni zvišanje za 3,36 odstotka. Regres za letni dopust bo v višini minimalne plače izplačan najpozneje do 14. 3. 2024. Sindikati javnega sektorja so v dogovoru pristali na vladno zahtevo o zamiku začetka izvajanja novega plačnega sistema s 1. 1. 2024 na poznejši datum, ki ga bodo v novem plačnem zakonu soglasno določili Vlada RS in reprezentativni sindikati. Sindikati so se obvezali, da do 13. 9. 2024 »ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino tega dogovora«, pri čemer pa ta zaveza ne bo veljala, »če bi se vlada s katero koli skupino javnih uslužbencev ali funkcionarjev dogovorila, da se jim plače zvišajo pred 13. 9. 2024.« To pomeni, da vlada pred navedenim datumom ne sme zvišati plače niti sodnikom niti komur koli drugemu, saj bi sicer stavkovni mir prenehal veljati. Glavni tajnik je pojasnil tudi, da sindikalna stran še vedno vztraja, da se regres za letošnji dopust izplača v višini 1.500 evrov in da sindikati pričakujejo, da bo ta tema ponovno izpostavljena na naslednjem krogu pogajanj.
V nadaljevanju je glavni tajnik pojasnil podrobnosti sprememb in dopolnitev stavkovnega sporazuma k sporazumu iz lanskega marca, s katerim je Sviz takrat zamrznili splošno stavko v vzgoji in izobraževanju, z njim pa mu je med drugim uspelo zagotoviti premik orientacijskih delovnih mest Učitelj in Docent z doktoratom znanosti. Pojasnil je, da se je sindikat, zatem ko smo vlada in sindikati sklenili dogovor o uskladitvi plač zaposlenih v javnem sektorju z inflacijo v letošnjem letu, ob zavezi vlade, da pred 13. septembrom 2024 ne bo zvišala plače nobeni od skupin v javnem sektorju, znašel pred zahtevno izbiro, in sicer: ali (1) naj vztraja pri obstoječem stavkovnem sporazumu, zahteva ločena pogajanja (tudi z neizbežnimi stavkami), v pogajanjih pa poskuša izničiti nesprejemljiv septembrski predlog vlade (razvrednotenje strokovnih nazivov) in drugo omenjeno) ali (2) pristane na zamik datumov v stavkovnem sporazumu, v zameno pa skuša uveljaviti vsebinske izboljšave obstoječega stavkovnega sporazuma. Povzel je, da so članice in člani glavnega stavkovnega odbora Sviza na svoji zadnji seji, ki je bila izpeljana 18. januarja 2024, presodili, da so tveganja, če bi sindikat vztrajal pri obstoječem stavkovnem sporazumu, znatna (nepredvidljivost poteka in doseženega v pogajanjih, vpliv zahtev drugih sindikatov, ki bi zahtevali enako in zahteve podkrepili z valom stavk, makroekonomske razmere, ki se slabšajo pri nas in v svetu), in zato odločili, da Sviz predlagane spremembe in dopolnitve stavkovnega sporazuma potrdi. Sindikalnim zaupnicam in zaupnikom je glavni tajnik podrobneje predstavil bistvene vsebinske izboljšave, ki jih je Sviz uveljavil v spremenjenem stavkovnem sporazumu.
V razpravi z glavnim tajnikom so sindikalni zaupniki in zaupnice razmišljali o sprejemljivosti novega vladnega predloga o odpravi plačnih nesorazmerij in še enkrat opozorili, da smo v Sloveniji že priča razkroju javnega sistema, da strokovnjaki tudi zaradi nekonkurenčnih plač odhajajo, da kandidatov za delovna mesta ni. Pri tem so poudarili pomen kakovostnega javnega sektorja kot ogrodja države in večkrat izpostavili neustrezen položaj zaposlenih na najnižje ovrednotenih delovnih mestih ter da mora sindikat tudi v skladu z načelom solidarnosti za zaposlene v plačni skupini J odločno zavzemati. Prav tako so podčrtali, da je nujno urediti status bibliotekarjev v visokošolskih knjižnicah.
Po odmoru se je izobraževalni seminar za sindikalne zaupnice in zaupnike v visokem šolstvu in znanosti nadaljeval s predstavitvijo bistvenih sprememb Zakona o delovnih razmerjih, o katerih je spregovorila strokovna sodelavka za pravne zadeve Anja Korošec. V okviru predstavitve novele D Zakona o delovnih razmerjih je izpostavila bistvene pridobljene pravice, kot so zaščita sindikalnega zaupnika, pravna varnost v primeru opozorila pred odpovedjo in daljše obdobje za prenos neizrabljenega letnega dopusta, omenila pa še nekatere druge, in sicer: oskrbovalski dopust, pravice za žrtve družinskega nasilja, dopolnitev določb glede poskusnega dela, pravico do odklopa, možnosti delavca, da predlaga delo za krajši delovni čas zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja; opravljanje dela na domu zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja; spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi izboljšanja zaposlitve ali pogojev dela. Zaupniki in zaupnice so največ pozornosti namenili pravici do odklopa, strinjali pa so se, da so prav v svoji vlogi tisti, ki morajo v delovnem razmerju do delodajalca zaščititi sodelavke in sodelavce.
V sklepnem delu seminarja je strokovna sodelavka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Martina Vuk z zaupnicami in zaupniki delila informacije o novem Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. V uvodu v predstavitev je izpostavila obljubo zdajšnje vlade, da v novem plačnem sistemu v javnem sektorju nihče od zaposlenih ne bo imel več plače, nižje od minimalne, v luči tega pa zatem spregovorila o zadnjih vladnih predlogih plačne lestvice. Dotaknila se je tudi zvišanja najnižjih in najvišjih plač, instituta določitve višjega plačnega razreda ob zaposlitvi, vprašanja privabljanja zaposlenih v javnem sektorju in zadržanju dobrega, kakovostnega kadra, pozornost pa namenila še predlogu dodatka na deficitarnost, napredovanju, ukinitvi ocenjevanja, skrajšanju napredovalnega obdobja, institutoma pospešenega in zadržanega napredovanja, delovni uspešnosti, ohranitvi dodatkov in t. i. plačnim stebrom. Navzoči so s predstavnico KSJS spregovorili o vprašanjih glede razpona napredovanja, o prehajanju iz zasebnega sektorja v javni sektor, deficitarnosti, vidikih ocenjevanja dela in scenarijih, če vlada in sindikati dogovora o novem plačnem sistemu ne bi sklenili do opredeljenega roka.
Prihodnji teden, 5. marca 2024, bomo v Svizu izpeljali še izobraževalni seminar za sindikalne zaupnice in zaupnike v osnovnih šolah in zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.