Seminar za zaupnice in zaupnike SVIZ v kulturnih organizacijah

Po prvih dveh izobraževalnih seminarjih (za visoko šolstvo in znanost ter za osnovne šole in zavode za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami), ki jih SVIZ to jesen pripravlja za svoje zaupnice in zaupnike, so se na tretjem srečali predstavniki sindikata v kulturnih organizacijah. Tokratni dogodek je potekal v Celju, in sicer 11. ter 12. oktobra.

Privilegij, da je kolegice in kolege po daljšem času znova lahko nagovorila neposredno, je imela najprej predsednica Sindikalne konference kulturnih organizacij SVIZ mag. Mojca Jenko, ki je zbrane pozdravila in izrazila – enako pa tudi zaupnice in zaupniki – zadovoljstvo ob dejstvu, da je bilo po nekaj poskusih sklica seminarja le-tega tokrat moč dejansko organizirati v živo! Na otvoritvi dogodka se je zbranim pridružil tudi predsednik območnega odbora SVIZ Celje Miha Gartner.

Aktualno

Za uvod v tokratni dvodnevni seminar je glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj za zbrane na kratko povzel splošne vsebine, ki se tičejo zaposlenih v kulturi oziroma večine zaposlenih v javnem sektorju, v nadaljevanju pa se osredinil na specifična vprašanja, pomembna za zaposlene v kulturi. Na kratko je spomnil na uspeh sindikata na sodišču, kjer smo uspeli obraniti pravico sodelovanja sindikalnih zaupnikov na sejah sveta zavoda. SVIZ je namreč zaradi onemogočanja sodelovanja sindikalnega zaupnika na sejah sveta zavoda SNG Opera in balet Ljubljana, na katerih so bile obravnavne kandidature za ravnatelje, na delovnem sodišču v Ljubljani zoper delodajalca vložil tožbo in sodni spor tudi dobil. Več o tem zainteresirani lahko preberete v naših septembrskih Obvestilih (https://www.sviz.si/obvestila-go-sviz-september-2021/). Omenjeni primer ni pomemben le konkretno, temveč širše za položaj sindikalnih zaupnikov glede na nadrejene oziroma organe odločanja v javnem sektorju.

Niti na tokratnem dogodku ni moglo iti mimo vprašanj epidemije, kjer je po letu in pol položaj v naši državi še posebej zapleten (in slabši kot v večini ostalih evropskih držav). Glede na rezultate raziskav o razpoloženju državljanov ter njihovega zaupanja do oblasti o primernem vodenju epidemije je naša država povsem na dnu primerjanih evropskih držav. Naša vlada je po oceni glavnega tajnika v načinu komuniciranja in vodenja ukrepov naredila številne napake (na primer z vladanjem z enosmernimi dekreti, ki so bili sprejeti brez dialoga, usklajevanj ali ob upoštevanju različnih stališč in predlogov, z ukazovanjem, zapostavljanjem stroke …). Enak vzorec je prenesla tudi na odnose s socialnimi partnerji (ignoranca, poskusi marginalizacije predstavnikov zaposlenih, sprejemanje zakonodaje mimo uveljavljenih pravil sodelovanja …), zato je pet sindikalnih central spomladi letos zapustilo Ekonomsko-socialni svet. Razlog za to je bilo izjemno zaskrbljujoče stanje socialnega dialoga v Sloveniji in odločitve, ki sta jih Vlada RS in Državni zbor v vedno večji meri sprejemala brez javne razprave, mimo socialnega dialoga in s sistematičnim kršenjem Pravil o delovanju Ekonomsko socialnega sveta. In to kljub temu, da je šlo za odločitve, ki pomembno vplivajo na socialno-ekonomski položaj delavcev in delodajalcev, da je šlo za odločitve, pri oblikovanju katerih so bili do sedaj, skladno s tradicijo in zavezami vlade, socialni partnerji vedno aktivno vključeni ter je šlo za odločitve, ki bi jih bilo po Pravilih Ekonomsko socialnega sveta potrebno obravnavati v okviru socialnega dialoga, ob aktivni udeležbi socialnih partnerjev. Sindikati so se pripravljeni vrniti za mizo ESS, če bo vladna stran prenehala s kršitvami osnovnih principov sodelovanja in usklajevanja ter obenem iz postopka sprejemanja umaknila zakone, ki jih je vlada že vložila v sprejem brez sodelovanja socialnih partnerjev.

Sindikat z zaupanjem in dialogom težav nima in pri vprašanju soočanja z epidemijo verjame ter zaupa znanosti in stroki, zato tudi pri dilemah glede testiranja in cepljenja verjame v argumente, utemeljevanje, pojasnjevanje, prepričevanje in sodelovanje (kar ocenjuje kot produktivnejše od ukazovanja, podcenjevanja in ignoriranja).

V zaključku pregleda aktualnih dogajanj so se glavni tajnik in zbrani sindikalni zaupniki dotaknili še problematike skupnega plačnega sistema v javnem sektorju, ki je v veljavi od leta 2008 in je v tem času doživel številne posege vanj, zaradi katerih je danes poln anomalij, porušenih razmerij in zahtev različnih poklicnih skupin po dvigu njihovih plač. Dodatno problematično dejstvo v celotni zgodbi je, da se zneski plačnih razredov niso usklajevali že celih enajst let. Kot še zlasti pereča težava v teh trenutkih in vedno bolj pa se kaže ureditev minimalne plače in problematika delovnih mest na spodnji tretjini plačne lestvice, čemur bo SVIZ posvetil največ pozornosti že v bližnji prihodnosti.

Kar zadeva socialni dialog z Ministrstvom za kulturo, tega v mandatu aktualnega ministra pravzaprav ni; številne pobude, dopisi, vprašanja …, ki jih SVIZ naslavlja na sedež ministrstva na Maistrovo ulico v Ljubljani, ostajajo brez odgovorov.

V razpravi z glavnim tajnikom so prisotni izpostavili še nekaj vprašanj, s katerimi se ubadajo na svojih zavodih, med njimi so najpogostejša tista o izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah, glede obračuna potnih stroškov in dodatka za uporabo lastnih sredstev ob delu na domu.
 

Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih

Dopoldanski del prvega dneva izobraževalnega seminarja za sindikalne zaupnice in zaupnike v kulturi se je sklenil s predstavitvijo predstavnika Informacijskega pooblaščenca RS Andreja Tomšiča o splošnih načelih varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih in podrobneje o pravicah posameznikov pri uveljavljanju svojih pravic do varstva podatkov po Splošni uredbi. Mag. Tomšič je navzočim na seminarju poleg predstavitve pravnih podlag podal tudi  pojasnila k nekaterim konkretnim dilemam, med njimi o deljenju osebne telefonske številke v delovnih okoljih, obdelavi osebnih podatkov s pomočjo sodobne tehnologije (tudi pri delu od doma), uporabi zasebnih naprav v službene namene, o varnostnih tveganjih, ki jih morajo oceniti delodajalci pri delu od doma, obdelavi osebnih podatkov v času boja proti širjenju okužb z virusom SARS-CoV-2 ob spremembah delovnega procesa in o uvajanju ukrepov, ki vključujejo obdelavo podatkov o zdravstvenem stanju zaposlenih. Zanimivo predavanje je pri zbranih sprožilo kar nekaj vprašanj in so zato predstavniku IPRS izpostavljali številne dileme, s katerimi se pogosto srečujejo v svojih zavodih ob tej temi oz. pri opravljanju svojega dela.

Najpogostejša pravna vprašanja

V popoldanskem delu prvega dne izobraževalnega seminarja za zaupnice in zaupnike iz kulturnih organizacij je strokovna sodelavka SVIZ za pravne zadeve Anja Korošec spregovorila o najpogostejših pravnih vprašanjih, ki jih nanjo in na ostale kolege iz pravne službe naslavljajo članice in člani sindikata. Predstavila je štiri glavne vsebine, in sicer vprašanja, povezana z delom na domu (ureditev tega področja pred epidemijo, njegova zakonska ureditev ter pravice in obveznosti delavca v tej zvezi, kakšna mora biti vsebina pogodbe o zaposlitvi ob delu na domu, ali je možna enostranska odreditev dela na domu). Druga obravnavana tema je zadevala varnost in zdravje pri delu (o dolžnostih, pristojnostih in odgovornosti tako delodajalcev kot delavcev, kako pripraviti oceno tveganja ter kaj mora vsebovati izjava o varnosti, kako se to vprašanje ureja pri delu na domu ipd.). Pravnica sindikata je spregovorila še o vedno aktualni temi povračila stroškov prevoza na delo, z dela ter v povezavi s službenim potovanjem, v zaključku svoje predstavitve pa podrobneje opisala še problematiko in predpise, ki zadevajo položaj in varstvo sindikalnih zaupnikov ter obveznosti, ki jih ima delodajalec v razmerju do zaupnika in sindikata v zavodu. Izročke predavanja Anje Korošec si lahko ogledate na tej povezavi, medtem ko sta pravna pomoč in svetovanje članicam in članom sindikata skladno s pravilnikom o pravni pomoči seveda na voljo brezplačno. Ustrezne kontakte pristojnega pravnika najdete na naši spletni strani, in sicer na tej povezavi.

Uradni del prvega dne seminarja se je zaključil s prijetnim in zelo informativnim ogledom mestnega jedra Celja ter obiskom Pokrajinskega muzeja Celje (PMC) pod strokovnim vodenjem poklicne kolegice in članice sindikata iz PMC. V muzeju so si sindikalni zaupnice in zaupniki ogledali arheološko razstavišče Celeia - mesto pod mestom v kleti Knežjega dvora, ki je doslej največja predstavitev ostankov rimske Celeje »in situ«. Njena nema, vendar slikovita govorica vabi, da se sprehodite med starodavnimi zidovi, ki pričajo o bogati zgodovini mesta. Zelo slikovita pa je tudi stalna razstava Grofje Celjski, ki so v fokusu muzeja od njegovih začetkov; muzej je skrbno zbiral redke materialne ostaline, ki so jih izkopali arheologi na Starem gradu ali drugih lokacijah. Leta 1956 so prešle v varovanje muzeja še lobanje, nad katerimi so bdeli v minoritski cerkvi v Celju, nekdanji grobnici grof Celjskih. Leta 1999 odprta pregledna razstava z naslovom Grofje Celjski je bila zaradi pomanjkanja prostora nekaj let v depoju, danes pa je prizorišče stalne postavitve o grofih Celjskih v Knežjem dvoru.
 

Sindikalno organiziranje na delovnem mestu: zakaj in kako?

Center za družbene raziskave (CEDRA) je za zaupnice in zaupnike pripravil zanimivo delavnico Organiziranje na delovnem mestu: zakaj in kako?, ki se je odvila na začetku drugega dne seminarja. Na delavnici so zbrani razpravljali o dilemah sindikalnega organiziranja, privabljanju novih članov in ostalih izzivih, s katerimi se srečujejo sindikalni zaupniki in širše zaposleni na področju kulture. Skupaj so prepoznavali izzive sindikalnega organiziranja, zavzeto razpravljali, izmenjevali izkušnje iz svojih sredin ter poskusili oblikovati predloge, praktične rešitve za naprej.

Sodelavci CEDRE preučujejo zgodovino in aktualno stanje delavskega gibanja ter so uvodoma najprej predstavili nekaj podatkov o zgodovini sindikalnega gibanja ter spremembi v stopnjah sindikaliziranosti skozi leta. Spregovorili so o virih moči delavstva in razmerjih med kapitalom in delavci. Na konkretnih primerih so prikazali, kako zgraditi stabilno, močno strukturo, ki deluje povezovalno in kolektivno. V nadaljevanju so zaupnice in zaupniki delili izkušnje iz svojih sredin in primere dobre prakse glede včlanjevanja mladih oz. novih zaposlenih v sindikat ter predstavljali izzive, s katerimi se pri tem srečujejo (pri tem izstopa zlasti problematika zaposlenih za določen čas in prekarnih delavcev). Na splošno je v družbi zaznati tudi vse več individualizma, ki se prenaša tudi v delovna okolja, in številni zaposleni ne čutijo zadostne potrebe po medsebojnem povezovanju.

Sindikat smo delavke in delavci.

Če hočemo spremembe, če imamo resnično dovolj nenehnega stresa, ki je povezan z mobingom nadrejenih in izčrpanostjo zaradi kadrovskega pomanjkanja, če hočemo ponovno povezati kolektive, kjer si bomo delavci zaupali in bomo lahko računali drug na drugega, potem moramo zavihati rokave: kajti en sam delavec se lahko pritožuje in zahteva spremembe, a ne bo dosegel uspeha. Moč sindikata je v njegovi številčnosti, vključenosti in aktivnosti vseh članic in članov ter njihovem nenehnem usposabljanju. Več ko nas bo, bolj ko bomo organizirani, bolj ko bomo razumeli vzroke za težave, legitimnejše in pravilnejše bodo naše zahteve - večje spremembe bomo lahko dosegli za vse!

Sindikalni zaupnice in zaupniki so nato prisluhnili še strokovni sodelavki za pravne zadeve pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) Martini Vuk, ki je predstavila sindikalna stališča o (predlogu) Zakona o demografskem skladu in potrebne korake teropravila za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Znano je, da so sindikati že spomladi napovedovali sprožitev postopkov za razpis referenduma, če bi bil omenjeni zakon sprejet.

Pred koncem seminarja so sindikalni zaupniki in zaupnice prisluhnili še predstavniku Delavske hranilnice Andreju Pivčeviču, ki je podrobneje predstavil ugodnosti, ki jih banka nudi članicam in članom sindikata.
Spregovoril je o prednostih osebnega računa pri DH in navedel, da imajo člani SVIZ prvo leto brezplačno vodenje osebnega računa ter prav tako prvo leto ne plačajo članarine za kreditno kartico DH Mastercard. Predstavil je še primere nekaterih kreditov (potrošniški, stanovanjski, Svizova čebelica, leasing) in pripadajočih obrestnih mer, ki so za člane sindikata nižje. Brošuro z navedbo ugodnosti si lahko ogledate tukaj. Številni zaupniki so zastavili tudi vprašanja, in sicer o najemu kreditov in njihovem reprogramiranju, prenosu osebnih računov komitentov na DH, odprtju in stroških vodenja poslovnih računov za sindikate ipd. Na pobudo sindikalnega zaupnika je Delavska hranilnica ohranila ugodnost 6-mesečnega brezplačnega vodenja za sindikate, ki bodo v hranilnici odprli poslovni račun.

Po zaključku izobraževalnega seminarja je Sindikalna konferenca kulturnih organizacij SVIZ izpeljala še zbor sindikalnih zaupnikov. Na njem je predsednica SK mag. Mojca Jenko poročala o najpomembnejših dogodkih in aktivnosti v obdobju od zadnjega srečanja. Pri točki o delu v času covida-19 se je med zbranimi razvila aktivna razprava, kjer so zaupniki predstavljali zlasti, kako so se na njihovih zavodih dogovorili za delo od doma in uredili ta institut, kar nekaj pa jih je to dejstvo (možnost opravljanja dela od doma) pozdravilo kot eno redkih pozitivnih posledic epidemije. V nadaljevanju zbora so se prisotni pomudili še pri problematiki ureditvi in izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah, za zaključek pa se je odvila še debata o kongresu SVIZ-a, ki bo 21. in 22. novembra prihodnje leto, predkongresne aktivnosti (volitve sindikalnih zaupnikov, predsednikov območnih odborov, predsednikov sindikalnih konferenc …) pa se bodo pričele že v začetku pomladi prihodnje leto.