Sindikati in vlada o regresu in dodatkih

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so v sredo, 17. junija, prvič po epidemiji koronavirusa in hkrati tudi prvič po menjavi vlade z novo vladno pogajalsko skupino, imenovano prejšnji teden, sedli za skupno mizo. Na dnevnem redu srečanja sta bili vprašanji regresa za letni dopust za letošnje leto ter izplačilo dodatkov zaposlenim v javnem sektorju v času epidemije covida-19.

Sindikati javnega sektorja so že v minulih tednih ob izplačilih dodatkov opozarjali na nekatere nedoslednosti in arbitrarnosti, pa tudi na neenako obravnavo zaposlenih, ki so opravljali primerljivo delo. »Nekateri označujejo to kot kaotične razmere, ni enakosti, ni pravičnosti. Delodajalci ravnajo zelo različno, tolmačijo si vsak po svoje. Ta reč je slabo izpeljana, seveda na podlagi slabega zakona in slabih sklepov, ki jih je pripravila vlada,« je še pred srečanjem izpostavil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj. Sindikati so zato na sestanku izpostavili pričakovanje, da jim bo Vlada pojasnila kriterije  glede določitve obsega sredstev za izplačilo dodatka po interventnem zakonu ter metodologije oz. kriterijev, po katerih so se ta sredstva delila.

Druga točka dnevnega reda včerajšnjega srečanja pa je zadevala vprašanje višine letošnjega regresa za letni dopust. Po zakonu mora biti regres izplačan najmanj v višini minimalne plače, ki letos znaša 940,58 evra, in sicer najpozneje do 1. julija. Sindikati so izrazili pričakovanje, da se bodo lahko, kot vedno doslej v socialnem dialogu, pogovarjali oziroma pogajali tudi o višini regresa. Predlagali so, da se regres vsem zaposlenim v javnem sektorju izplača v višini 1.050 oziroma 1.100 evrov (slednji predlog je podala KSJS).

Rezultat včerajšnjega sestanka je dogovor, da bo vladna stran preučila pripombe in opozorila sindikatov, in sicer do 1. julija, ko naj bi predvidoma izvedli naslednje srečanje. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je izrazil zadovoljstvo, da so začeli dialog, medtem ko včerajšnjega sestanka še ni razumel kot pogajanja, temveč zgolj za predstavitev sindikalnih stališč tako o zahtevi za dvig zneska regresa za letni dopust kot o izplačilu dodatkov med epidemijo. »Predvsem smo morali od vsakega sindikata posebej slišati, kakšne so razmere na terenu, kakšne so težave, anomalije,« je pojasnil. Vladna stran se je zavezala, da bo sindikalne pripombe in predloge preučila.

»Na naše precej veliko presenečenje je minister prišel na pogajanja brez mandata, čeprav sta vprašanje regresa napovedali obe sindikalni skupini,« je po srečanju pojasnil Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Minister Koritnik je, nasprotno, prvo srečanje razumel zgolj kot priložnost za predstavitev stališč, do katerih se bo nato opredeljevala Vlada.

V izjavah po koncu srečanja so predstavniki sindikatov izpostavili številne pripombe, ki jih srečanje ni razrešilo. Tako je predsednik KSJS ocenil, da se je pokazala celotna paleta konfuzije, neenakosti, nepravičnosti. Po njegovih besedah pa so tudi na vladni strani ugotovili, da je treba zadevo urediti, sicer bo prišlo, »kot je rekla ena od kolegic s področja zdravstva, do podobne situacije kot v Franciji, ko so zdravstveni delavci prišli na cesto«.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek je pojasnil, da so se dogovorili, da bo vladna pogajalska skupina oz. ministrstvo za javno upravo pridobilo tudi nekatera pojasnila posameznih resorjev, kjer prihaja do težav pri izplačevanju dodatkov. Sicer pa je izpostavil tudi njihovo kritiko, ker vlada v sklepu o določitvi sredstev za izplačilo dodatka po interventnem zakonu za maj ni vključila celotnega javnega sektorja, ampak zgolj zdravstvo in socialo. Sindikati so pozvali Vlado k popravku sklepa. Kot je izpostavil Branimir Štrukelj, policisti, podobno kot šolniki, v sklepu sploh niso omenjeni, čeprav so recimo policisti tudi v maju še vedno bili na italijanski meji, kjer je bila ogroženost še vedno velika, zaposleni v šolah in vrtcih pa so se v maju vrnili v šole in vrtce.

Minister Koritnik je poudaril, da za celotno obdobje epidemije, torej tudi maj, zaposlenim v javnem sektorju pripada dodatek po kolektivni pogodbi za javni sektor. Ob tem dodatku pa so uvedli še dodatek po interventnem zakonu zaradi povečane obremenitve oz. dodatne ogroženosti in vlada je ocenila, da je v maju bila intenzivnost te ogroženosti ali obremenjenost nižja kot v preteklih mesecih.

Za sindikate je nesprejemljivo tudi, da prihaja pri izplačevanju dodatkov do velikih zamud. Po navedbah Jakoba Počivavška jim je minister zagotovil, da bodo poskušali zagotoviti ta sredstva čim prej, da se ne bodo uresničile napovedi nekaterih direktorjev javnih zavodov, da se bodo poračuni izvajali še septembra.

Sindikati so po Štrukljevih besedah kot problematično izpostavili tudi, da so tisti, ki so prisiljeni ostati doma, ker morajo v karanteno, "kaznovani" s tem, da dobijo 50 odstotkov plače. »Učiteljica je morala v karanteno, ker so bili otroci okuženi, in je bila zaradi tega, ker je ostala doma, da je varovala zdravje drugih, kaznovana s tem, da je dobila samo 50 odstotkov plače. To je le en primer, velja pa za ves javni sektor,« je opozoril Štrukelj, ki računa na razumevanje vlade do vseh zaposlenih, ne le v javnem sektorju. »Vsekakor moje osebno razumevanje imajo,« je dejal minister in napovedal preučitev možnosti za ureditev tega stanja.