Sindikati učinkovito zastopamo strokovne potrebe učiteljev?

Evropski sindikalni odbor za izobraževanje (ETUCE) je 26. in 27. aprila v Rimu organiziral regijsko delavnico o vlogi sindikatov v vzgoji in izobraževanju na področju zastopanja strokovnih potreb učiteljev v socialnem dialogu. Delavnica je bila zadnja v okviru projekta ETUCE 'Sindikati izobraževanja z učiteljski poklic. Opolnomočenje sindikatov izobraževanja za zastopanje poklicnih potreb v socialnem dialogu.' Cilj projekta je nadgraditi zmožnosti sindikatov za zastopanj poklicnih potreb učiteljev in za vzpostavitev strokovnih vsebin kot enega od ključnih vsebin socialnega dialoga. Regijske delavnice sta se udeležila tudi predstavnika SVIZ, strokovni sodelavec GO SVIZ za pravne zadeve Jernej Zupančič ter članica aktiva mladih SVIZ, Antonija Pavlović.

V okviru raziskave, opravljene za namen projekta, je bilo ugotovljeno, da sindikati v socialni dialog vključujejo tudi strokovne potrebe učiteljev, vendar v (pomembno) manjši meri kot tradicionalne industrijske vsebine.

Na podlagi raziskav in primerjav je bil predstavljen razkorak med znanji, ki jih potrebujejo učitelji pri svojem delu, ter vsebinami, ki so jih pridobili v okviru zahtevanega formalnega izobraževanja (predvsem na področju znanja predmetov, pedagogike in prakse v povezavi z delom, ki ga opravljajo v okviru zaposlitve). Razlike se pojavljajo pri uvajanju v poklic (npr. pripravništvo) in podpori, ki jo pri tem imajo mladi učitelji. Tudi pri nudenju stalnega strokovnega usposabljanja in izobraževanja, ki je za bistveno delovanje sistema in karierni razvoj učiteljev, njihove učiteljev niso v celoti upoštevane (bodisi nimajo zagotovljenega časa, finančnih sredstev ali pa ponujene vsebine ne ustrezajo njihovim potrebam oziroma niso ustrezno verificirane ali ovrednotene).

Od vzgojno-izobraževalnega sistema se danes pričakuje stalno prilagajanje spremembam in potrebam hitro spreminjajoče se družbe (k čemer poziva tudi več evropskih dokumentov). Posledično se tudi od učiteljev pričakuje najnovejša znanja in kompetence. Istočasno pa v izobraževalnih sistemih pogoji za to niso vedno ustrezno zagotovljeni. Učitelji v Evropi pa čutijo pomanjkanje določenih znanj (predvsem pri delu z otroki s posebnimi potrebami, IKT znanj za učenje, novih tehnologij, pristopov k individualiziranemu in medpredmetnemu učenju itd., TALIS 2013).

Tu lahko nastopi pomembna vloga sindikatov, ki v marsikateri evropski državi aktivno zastopajo tudi strokovne interese učiteljev. Ugotovljeno je bilo, da so pri tem različno učinkoviti. Predstavljene so bile napredne prakse nekaterih sindikatov, ki sami ali v sodelovanju s strokovnimi institucijami sprožajo razprave o pomembnih spremembah v izobraževalnem sistemu (npr. nemški sindikat GEW je sprožil pobudo za spremembo načina inkluzije na način, da se ukine posebne šole). Sindikati prav tako aktivno izpostavljajo problematiko pomanjkljivega stalnega strokovnega razvoja oziroma potreb učiteljev, povezanih z dejanskim delom z otroki. V marsikateri evropski državi sindikati preko lastnih izobraževalnih centrov izvajajo stalna strokovna usposabljanja in izobraževanja ter svetovanja za učitelje. Nudijo usposabljanja o didaktičnih metodah in novostih, digitalnem učenju, nudijo tudi usposabljanja za vodje šol ter strokovno svetovanje učiteljem (na Poljskem, Nemčiji, Romuniji, Italiji itd.). Na takšen način želijo v čim večji meri slediti strokovnim potrebam učiteljev iz prakse.

Ob koncu delavnic je bilo ugotovljeno, da bi lahko sindikati kot najbolj množično in učinkovito združenje učiteljev bolj aktivno zastopali njihove interese tudi na strokovnem področju, saj je to mogoče in lahko pozitivno vpliva na članstvo, vpliv in moč sindikatov? Se pa morajo te (z)možnosti zavedati sami sindikati oziroma njihovo članstvo.