Skotopični sindrom - kako lahko pomagajo barve?

 

Odbor za enakost SVIZ, ki deluje v okviru Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), je na sedežu glavnega odbora na Oražnovi ulici 3 v Ljubljani 21. 3. 2019 pripravil predavanje in delavnico o skotopičnem sindromu z dr. Polono Kelava z Inštituta za skotopični sindrom, Irlen Klinike Slovenija.

Pogosti simptomi skotopičnega sindroma so med drugim tudi občutljivost na svetlobo, glavoboli in migrene, napetost, utrujenost, popačenja v okolici, težave z zaznavanjem globine ipd., ob tem pa dr. Polona Kelava poudarja, da so simptomi pri različnih posameznikih precej različni.

Na približno triurnem dogodku, za katerega so zaposleni v vzgoji in izobraževanju pokazali velik interes, je strokovnjakinja spregovorila o pogostem, a obenem precej malo znanem  sindromu, ki je po  utemeljiteljici Helen Irlen imenovan tudi sindrom Irlen in pomeni težavo v vidnem zaznavanju. Kot tak se še posebno izrazi v šolskem okolju, saj pogosto povzroča težave prav pri branju črk, zapisanih na beli podlagi (tj. na belem papirju, na beli tabli ...). Skotopični sindrom (običajno je deden ali pa se izrazi kot posledica raznovrstnih poškodb ter ob večjih hormonskih spremembah) lahko povzroča manjše težave, kot je, denimo, problem dolgotrajnega koncentriranega branja, lahko pa že ob prvem pogledu na besedilo zaradi najrazličnejših simptomov nastopijo hude težave z branjem. Besedilo se namreč lahko popači: črke in besede se lahko prekrivajo, se premikajo po listu ali se dvigajo z njega, zaradi bleščavosti podlage so slabo vidne, nejasne, vrstice se prepletejo med seboj in valovijo …

 

Drugi pogosti simptomi skotopičnega sindroma so med drugim tudi občutljivost na svetlobo, glavoboli in migrene, napetost, utrujenost, popačenja v okolici, težave z zaznavanjem globine ipd., ob tem pa dr. Polona Kelava poudarja, da so simptomi pri različnih posameznikih precej različni. To dejstvo upoštevajo tudi pri testiranju za skotopični sindrom, ki ga na prvi ravni izvajajo certificirani presojevalci Irlen po Sloveniji, ki že tudi potrdijo, ali nekdo sindrom ima ali ne in v kako intenzivni obliki. Sekundarno testiranje poteka pri certificiranih diagnostikih na Irlen kliniki (v Sloveniji ta testiranja poleg dr. Polone Kalava opravlja še dr. Ljubica Kosmač), ki pri svojem delu spoznajo številne različice simptoma. Dr. Polona Kelava je tako predstavila kar nekaj uspešnih primerov iz svoje bogate prakse, saj so na inštitutu do zdaj že mnogim pomagali težave, povezane s skotopičnim sindromom, povsem odpraviti ali pa so jih občutno zmanjšali. Navzoči na predavanju so si lahko ogledali tudi videoposnetka branja otrok s skotopičnim sindromom, ko sta slednja brala besedilo brez ustreznih barvnih očal in zatem še z njimi.  

Če je skotopični sindrom uspešno korigiran, se to pri posamezniku lahko izrazi s številnimi pozitivnimi učinki, kot so hitrejše in dlje trajajoče branje, izboljšano razumevanje prebranega, bolj tekoče branje, večja natančnost, manj napetosti in izčrpanosti, izboljšana motivacija, pozornost, boljša samopodoba, lažje spoprijemanje z zadolžitvami v šoli in doma, višje ocene …

 

V drugem delu predavanja je bila pozornost namenjena težavam, ki jih imajo posamezniki s skotopičnim sindromom lahko pri pouku, in temu, kako je mogoče te težave čim bolj omiliti. Dr. Polona Kelava je navzočim pedagoškim delavkam in delavcem priporočila, naj pri delu s posameznikom s skotopičnim sindromom upoštevajo priporočila, ki jih ima le-ta zapisana v izvidu – na primer, da otroku dovolijo sedeti, kjer mu najbolj ustreza, zmanjšajo fluorescentno osvetlitev, mu omogočijo uporabo barvnega papirja, pazijo na podlago računalniških predstavitev, na tablo pišejo v stolpcih, omogočijo uporabo stojal za knjige, ravnila, povečevalnega stekla … Če je namreč skotopični sindrom uspešno korigiran, se to pri posamezniku ponavadi izrazi s številnimi pozitivnimi učinki, kot so hitrejše in dlje trajajoče branje, izboljšano razumevanje prebranega, bolj tekoče branje, večja natančnost, manj napetosti in izčrpanosti, izboljšana motivacija, pozornost, boljša samopodoba, lažje spoprijemanje z zadolžitvami v šoli in doma, višje ocene … Zelo pomembno pa lahko strokovni delavke in delavci v vzgoji in izobraževanju pripomorejo k razumevanju posameznikov s skotopičnim sindromom tudi tako, da se o sindromu v razredu pogovorijo in predstavijo njegove značilnosti.

Strokovni delavke in delavci v vzgoji in izobraževanju lahko pomembno pripomorejo k razumevanju posameznikov s skotopičnim sindromom tako, da o sindromu spregovorijo in predstavijo njegove značilnosti.