Skrb za duševno zdravje

Na prijazno povabilo kolegov iz kosovskega sindikata izobraževanja, raziskovanja in kulture SBASHK sva se Maja Hartman in Tamara Milinčič Medven kot predstavnici Sviza udeležili konference "Skrb za duševno zdravje otrok in mladostnikov v šolah na Kosovem", ki je 21. in 22. februarja potekala v Prištini.

Deležni sva bili izredno prijaznega sprejema in gostoljubja. Na vsakem koraku je bilo čutiti posebno prijateljsko vez. Nikoli ne bodo pozabili pomoči in podpore, ki so jo prejeli z naše strani v njihovih najtežjih trenutkih ob osamosvojitvi. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj ima v njihovih srcih posebno mesto.

Na fotografiji: Predsednik kosovskega sindikata izobraževanja, raziskovanja in kulture SBASHK Rrahman Jasharaj, Maja Hartman, SVIZ, ter podpredsednica SBASHK Vjollca Shala in finančni in kadrovski vodja v SBASHK Ymer Ymeri.

Organizator konference je bil Sindikat izobraževanja, raziskovanja in kulture (SBASHK) Kosova ob podpori organizacije Solidarity Center s sedežem v Tirani. Namen konference je bil združiti vse pomembne deležnike izobraževalne in zdravstvene skupnosti Kosova z namenom podpore duševnemu zdravju otrok, mladostnikov, učiteljev in družin. Organizatorja dogodka sta si hkrati prizadevala ustvariti prostor za izmenjavo najnovejših raziskav in praks na tem področju ter spodbuditi dialog med različnimi institucijami in organizacijami.
 

Na fotografiji: Predsednik Solidarity Centra Washington in Tirana ter SBASHK

Visoki voditelji Solidarity Center iz Washingtona v ZDA so se pridružili konferenci, kar je še dodatno prispevalo k njeni pomembnosti in mednarodnemu sodelovanju na tem področju.
 

Na fotografiji: Kolegica Tamara v družbi predstavnikov sindikata iz Severne Makedonije in Albanije ter člani in predsednikom SBASHK. Skupna zavzetost in angažiranost vseh udeležencev konference kaže na pomembnost in potrebnost skupnega pristopa k obravnavi duševnega zdravja v šolah ter na potrebo po nadaljnjem sodelovanju in ukrepanju pri tej pomembni družbeni temi.

 

Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost, tehnologijo in inovacije (MESTI) in Ministrstva za zdravje (MoH). Vabljeni in prisotni pa smo bili tudi predstavniki učiteljskih sindikatov iz Slovenije, Albanije in Severne Makedonije.

Osrednji cilj konference je bil deliti najnovejše ugotovitve raziskav ter primere najboljših praks na področju spodbujanja duševnega zdravja, preprečevanja težav in nudenja pomoči učencem, učiteljem ter družinam, saj je stanje na tem področju izredno zaskrbljujoče.

Raziskave so namreč pokazale, da se je na Kosovu v zadnjih treh letih zgodil porast anksioznost pri otrocih in mladostnikih za 70 %, izgorelost med učitelji za 78 % in nasilje (med dijaki in tudi nasilje nad učitelji) za 77%.

Na konferenci smo večkrat slišali, da je še vedno prisotna velika stigma glede tistih, ki imajo težave z duševnim zdravjem, zato so sodelujoči strokovnjaki predlagali, naj bo to prva naloga, ki ji je treba posvetiti pozornost. Pomembno je namreč, da začnemo pri sebi in postanemo vzor mladim tudi v tem, kako sami gledamo na duševne motnje in njihovo zdravljenje.

Kot drugi problem je bila izpostavljena povečana izgorelost med učitelji in ostalimi strokovnimi delavci. Ugotovili so, da je stres na delovnem mestu prisoten tudi zaradi ne-vključevanja učiteljev in ostalih strokovnih delavcev v spremembe šolskega sistema, nasilja nad učitelji, slabih pogojev dela (preveliko število dijakov v oddelkih (37), pomanjkanja psihologov (eden na tri šole)), slabih plač, slabe tehnične opremljenosti (še vedno v večini šol uporabljajo le tablo, kredo in gobo). Prisotno je tudi slabše psihično stanje otrok, mladostnikov in staršev zaradi slabih socialno-ekonomskih razmer, visokih stopenj nezaposlenosti, previsokih pričakovanj staršev, nasilja in dostopa do drog in orožja.

Predstavnica kosovskega Ministrstva za zdravstvo je izpostavila, da se večkrat govori o pridnih otrocih, poslušnih, a nihče ne razmišlja, kaj če je morda ta otrok na poti v depresijo? Dijaki oz. otroci se vse bolj zavedajo ekonomskega stanja staršev, socialnega statusa, kulturnega okolja, tudi zaradi vpliva medijev. Zato je potrebno narediti nekaj tudi v tej smeri. Resnično ne smemo pozabiti, da so oni naša prihodnost in da to, kar jim bomo pokazali mi, tako bodo delovali tudi sami.

Shawna Bader-Blau, direktorica Solidarity Centra, je na samem uvodu v konferenco povedala, da ima hči, ki se bori z anksioznostjo. Izpostavila je, da je bila izredno ganjena, ko jo je šolska svetovalna delavka povabila na šolo in ji razkazala prostor, kjer se njena hči lahko umiri ob paničnem napadu. Bila je presenečena, s kakšno skrbnostjo je svetovalna delavka organizirala prostor in uredila kotiček za sprostitev ob napadih. Dejala je, da je ta strokovna delavka za njo in njeno družino izjemno pomembna, saj je sestavni del njihovega življenja, saj dela z njenim otrokom. To je nekaj, kar bi morali vsi razumeti, še posebej starši otrok v šolah. Hkrati je pomembno razumeti in nasloviti tudi psihično stanje učiteljev, ki delajo z našimi mladimi, saj to neposredno vpliva na otroke. Pomembno je ustvariti pozitivno okolje, ki skrbi za njihovo duševno zdravje in počutje, saj se vse začne z delovnim mestom, vrednotenjem in plačilom strokovnjakov. Zato moramo kot skupnost promovirati tudi lastno duševno zdravje in delati na duševnem zdravju strokovnih delavcev, ne le na Kosovu, ampak povsod.

Zaključna misel predsednice Solidarity Centra je bila, da so otroci edini nemočni in odvisni od nas pri varovanju njihovih pravic, zato moramo mi kot odrasli resno prevzeti odgovornost. To lahko vidimo kot družbeni problem. Če se ne znamo sami soočiti s stresom in situacijami, ne bomo zmogli pomagati otrokom, niti jih ne bomo znali naučiti, kako naj se sami soočajo s svojimi stiskami. Kot promotorji zdravja se lahko vključimo vsi: mediji, ministrstvo za šolstvo, ravnatelji in učitelji, in sicer kot tisti, ki vplivajo in izvajajo intervencije. To pomeni, da morajo biti učitelji stabilni, pozitivno usmerjeni in morajo znati delati tudi s starši, ki imajo svoje stiske ter morajo izobraževati otroke na vseh ravneh. Učiteljev ne smemo gledati le kot na nekoga, ki želi večjo plačo, ampak kot človeka z izjemno pomembnim poslanstvom. Če ne bomo poskrbeli za blagostanje učiteljev, jih spoštovali in jih opremili za soočanje s stresom in duševnimi motnjami, ne bomo vlagali v prihodnost. Skozi zgodovino se je izkazalo, da glede na to, v kateri sektor v državi vlagamo, ta se bo razvil. In nasprotno – tisti, v katerega ne vlagamo, bo nazadoval ali propadel.

Mladi psihologi so bili edini, ki so na konferenci prvi spregovorili o duševnih motnjah in simptomih, s katerimi se posamezniki soočajo. Izpostavljena je bila tudi želja po več znanja in zdravljenju duševnih motenj, anksioznosti, paničnih napadov. Saj če zaradi stresa doživim panični napad, srce mi hitreje bije, težko diham in se mi vrti, me to zagotovo prestraši. Ne vem, kaj se mi dogaja, in če bi vedel in bil opremljen s strategijami za soočanje, bi mi bilo lažje. Potrebujemo torej vsaj osnovno znanje o tem, kaj je anksioznost, kaj je panični napad, kakšni so simptomi in kako si lahko pomagamo. To bi moralo postati del učnega načrta, saj so to osnovne stvari, ki jih moramo premagati, da otroci in mladostniki ne trpijo sami doma, ampak lahko poiščejo pomoč pri strokovnjaku.

Moram priznati, da je bilo neizmerno lepo videti njihov trud, da bi naredili premike tudi na področju duševnega zdravja mladih, kljub katastrofalno nizkih prihodkih, slabi tehnični opremljenosti in pomanjkanju znanja. 

Najin prispevek na konferenci je bil zelo dobro sprejet. Predvsem mladi psihologi so izrazili željo, da bi slišali še več, saj niso opremljeni z znanjem o zdravljenju anksioznih in drugih duševnih motenj, s katerimi se srečujejo pri mladih.

Prispevek, ki sva ga predstavili kot Svizovi predstavnici, se je nanašal na vključevanje preprostih psihoterapevtskih vaj v učne priprave s pomočjo znanja, ki ga učitelji osvojijo preko 4 x 8-urnega izobraževanja Učinkovite pomoči otrokom in mladostnikom z anksiozno in panično motnjo, ki se je izvajal preko kataloga Katis in priročnika Osreči to knjigo in vsebuje osnovne psihoterapevtske vaje, ki pomagajo učitelju in otrokom ter mladostnikom pri gradnji samopodobe, dvigu samozavesti in poguma, soočanju s strahom in krepitvi pozitivnega miselnega procesa.

Namreč, med in po pandemiji COVID-19 je prišlo do povečanja težav z duševnim zdravjem v šolah, zlasti anksioznosti, socialne anksioznosti in napadov panike. V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje in katalogom Katis sem Maja Hartman kot svetovalna delavka in specializiantka psihoterapije otrok in mladostnikov pripravila štiri osemurne seminarje za vzgojitelje, učitelje in svetovalce, da bi jih opremila s preprostimi psihoterapevtskimi vajami, ki bi pomagale otrokom in mladostnikom obvladovati anksioznost, zlasti socialno anksioznost in napade panike. Ker je osnova zdravljenja anksioznih in paničnih motenj krepitev pozitivnega miselnega procesa, sem te vaje zapisala v priročnik Osreči to knjigo, ki vsebuje več kot 50 vaj, ki spodbujajo pozitivno razmišljanje, krepijo občutke sreče, zadovoljstva in poguma ter krepijo samozavest in samospoštovanje. Vzgojitelji, učitelji in šolski svetovalci, ki so se udeležili seminarjev, so začeli izvajati oziroma uporabljati te vaje pri svojem delu v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Po dveh mesecih uvajanja vaj so bili povratni odzivi izjemni.
Strokovni delavci so poročali o spremembi vzdušja v učilnicah, povečanju motivacije, izboljšanju počutja, dinamike skupine in prav tako o osebni transformaciji. Bili so izjemno hvaležni. Seveda smo začeli uvajati vaje tudi na naši šoli SIC Ljubljana, natančneje z učiteljem, ki poučuje aktivno državljanstvo, in učiteljico, ki je vaje izvajala med razrednimi urami.

Učitelj aktivnega državljanstva je vaje vključil tudi v učne priprave in dijake s pomočjo vaj soočil s strahom pred nastopanjem, pomagal jim je pri soočanju z občutki, okrepil motivacijo in jim pomagal, da so reflektirali svoje delo tudi z vidika počutja oz. občutkov. S tem je sledil našemu cilju, da pomagamo spreminjati anksiozen način mišljenja v neanksiozen način mišljenja.

 

Za pozitivno mišljenje je dokazano, da vpliva ne samo na psihično, ampak tudi fizično zdravje.

 

Vaje iz priročnika Osreči to knjigo spodbujajo pozitivni miselni proces, občutke sreče in zadovoljstva, poguma in samozavesti.

 

Najin prispevek je bil zelo dobro sprejet. Predvsem mladi psihologi so izrazili željo, da bi slišali še več, saj niso opremljeni z znanjem o zdravljenju anksioznih in drugih duševnih motenj, s katerimi se srečujejo pri mladih.

Poskusili sva tudi njihove specialitete in zaradi navdušenja nad okusi sva »za domov« dobili štiri škatle njihovih pit.

 

Zapisala: Maja Hartman, SIC Ljubljana