Ljubljana, 15. 7. 2021

Skupaj nad izzive trga dela

Projekt Skupaj nad izzive trga dela delno financirata Republika Slovenija (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 ter traja od 11. 12. 2017 – 30. 09. 2021. 

V okviru projekta Skupaj nad izzive trga dela, ki poteka pod okriljem Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) in katerega namen je opolnomočiti socialne partnerje za učinkovito sodelovanje pri oblikovanju javnih politik, ki so pomembne za trg dela, je bila med drugim pripravljena študija Analiza možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.

Študijo v omenjenem projektu so v obdobju od marca do oktobra lani pripravljali izr. prof. dr. Dejan Hozjan, izr. prof. dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič in dr. Nina Krmac z Univerze na Primorskem, preučuje pa položaj pedagoških delavcev in z njimi povezanega aktivnega staranja ter položaj prihodnjih pedagoških delavcev, študentk in študentov Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete. Namen študije je bil na podlagi analize obstoječe literature in opravljenih raziskav s strokovnimi delavci v vzgoji in izobraževanju in bodočimi pedagoškimi delavci, prikazati pomen pedagoškega poklica in potrebo po načrtovanju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja pedagoških delavcev.

Izr. prof. dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič, izr. prof. dr. Dejan Hozjan, dr. Nina Krmac, viš. pred.: »Študija naj služi kot podlaga za ugotavljanje, kako bolje povezati študente pedagoških smeri (fakultete in univerze) z vzgojno-izobraževalnimi institucijami ter omogočiti večjo kakovost usposabljanja učiteljev, po drugi strani pa omogočiti ter obogatiti delovne razmere in prehod starejših zaposlenih v tretje življenjsko obdobje.«

Kot izpostavljajo avtorji študije, sta pedagoški študij in z njim povezano prihodnje poklicno udejstvovanje ključna za kakovostno izobraževanje otrok in mladine. Prav kakovost izobraževanja bodočih pedagoških delavcev je namreč primarnega pomena za nadaljnje delo, saj predstavlja najpomembnejši šolski dejavnik, ki vpliva na dosežke učencev. Izvajanje konceptualne kontinuitete, kjer je na eni strani poskrbljeno za strokovno uvajanje mladih v poklic, na drugi pa za aktivno staranje in razbremenitev starejših kolegov, je ključna nevralgična točka pri zadovoljevanju temeljnih poklicnih in osebnostnih potreb obeh skupin.

Namen študije je bil na podlagi analize obstoječe literature in opravljenih raziskav s strokovnimi delavci v vzgoji in izobraževanju in bodočimi pedagoškimi delavci prikazati pomen pedagoškega poklica in potrebo po načrtovanju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja pedagoških delavcev.

Predstavljena izhodišča in problematika o staranju prebivalstva, zanimanju za pedagoški poklic in ne nazadnje napovedovanju stanja in razmer povezanih z aktivnim staranjem strokovnih delavcev v vzgojo in izobraževanje s postopnim uvajanjem mladih v poklice so privedla do poglobljenega raziskovanja. V študijo so tako avtorji, denimo, vključili tudi zglede dobrih praks s Škotske, Hrvaške in Norveške, ki prinašajo vpogled v to, kako v teh izbranih državah skrbijo za starejše zaposlene v vzgoji in izobraževanju ter obenem, s kakšnimi strategijami uvajajo v svet dela mlade. Poleg tega so analizirali trenutno starostno strukturo zaposlenih v predšolski vzgoji ter osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v Sloveniji, kar je neprecenljivo z vidika uvida v prihodnje zaposlitveno stanje in trende na področju šolskega polja, prav tako pa lahko ti podatki predstavljajo smernice za konkretne aktivnosti v sindikatu, upoštevaje starostno strukturo članstva.

Dokument prav tako prinaša analizo sistemskih možnosti za aktivno staranje in uvajanje mladih v poklic na področju vzgoje in izobraževanja, dodana vrednost pa so odgovori iz vprašalnika o kariernem razvoju, ki ga je izpolnilo več kot 180 študentk in študentov Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Prinašajo namreč ugotovitve, kako so študentje pedagoške fakultete po začetnem izobraževanju in usposabljanju pripravljeni na poklic, dodani pa so tudi nekateri mednarodno primerjalni ukrepi za lažje vstopanje v poklicno življenje. Navedeno lahko pomeni kakovostno izhodišče za dejavnost Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) v smislu podpore študentkam in študentom – našim potencialnim prihodnjim članicam in članom – pri njihovem kariernem razvoju na področju vzgoje in izobraževanja ter s tem tudi širše pri, denimo, povezovanju s fakultetami, ki izobražujejo za pedagoške poklice, pri vzpostavljanju t. i. mentorske mreže v okviru sindikata, promociji pedagoškega poklica, zboljševanju ugleda le-tega v družbi. Kot izhaja iz vprašalnika, se namreč želijo mladi čim prej po končanem študiju zaposliti na področju, na katerem se izobražujejo.

Pomemben del študije Analiza možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice prinaša vpogled v potrebe mnenja in stališča pedagoških delavcev ter njihov odnos do aktivnega staranja ter uvajanja mlajših kolegov v poklicno okolje. Dodatno predstavlja nekatere ukrepe za aktivno staranje ter odpira pomembna vprašanja o prihodnosti učiteljskega poklica, povečanju interesa za pedagoški študij in omogočanju starejšemu kadru kakovostnejše staranje. Kar se tiče ustrezne skrbi za aktivno staranje strokovnih delavcev, je kar 82,8 % anketiranih izpostavilo, da za to področje ni ustrezno poskrbljeno, pri čemer so bili še zlasti kritični starejši zaposleni. Pokazalo se je, da so zaradi pomanjkanja kadra ti zaposleni ponekod le še dodatno obremenjeni, da njihove izkušnje niso dovolj cenjene, pogosto se pojavlja šikaniranje, pereča je problematika mentorstva (70,4 % vprašanih je npr. odgovorilo, da mlajši strokovni sodelavci v delo niso vpeljani ustrezno), dodatno izobraževanje je večinoma prepuščeno zaposlenemu samemu, prav tako skrb za zdravje. Vprašani kot pomanjkljivost vidijo tudi sistem napredovanja, ki ga dojemajo kot nestimulativnega za starejše strokovne sodelavce. Med predlogi, kako izboljšati pristope k aktivnemu staranju zaposlenih, so omenjeni, denimo, sistemska ureditev pripravništva in mentorstva, delo v tandemu, izboljšanje sodelovanja med sodelavci.

V zaključku študije Analiza možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice avtorji podajo nekatere predloge po prožnejših sistemskih rešitvah, usmerjenih predvsem v pomen praktičnega usposabljanja in ob sočasni krepitvi sodelovalnega poučevanja oziroma ustreznega mentorskega odnosa med starejšo in mlajšo populacijo strokovnih delavcev. Tako bi omogočili ustrezno vodenje in spremljanje usposabljanja bodočih učiteljev ter prispevali h kakovosti našega izobraževalnega sistema. Na drugi strani pa bi omogočili poseben statusni položaj mentorjem, njihovi razbremenitvi in ustreznemu nacionalnemu sistemu nagrajevanja.

Pričujoča študija pomembno odpira nove vrzeli na nacionalni ravni s področja izobraževanja bodočih strokovnih in pedagoških delavcev ter razkriva nekatera pomembna izhodišča, ki jih izpostavljajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Pri Univerzi na Primorskem je študija Analiza možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice izšla tudi kot znanstvena monografija.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije  (KSJS)  je bila ustanovljena s sprejemom Akta o ustanovitvi, ki so ga 1. 2. 2006 v Ljubljani podpisali predsedniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Policijskega sindikata Slovenije, Neodvisnega sindikata delavcev Ljubljanske univerze. Leta 2007 sta se h KSJS pridružila Sindikat delavcev v pravosodju in Sindikat javnih uslužbencev Slovenije, 11. februarja 2021 pa se je v KSJS včlanil še Sindikat novinarjev Slovenije.


Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar