Skupinski habilitatorji v neenakem položaju
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) že dlje opozarjamo na problematičen položaj izobraževalk in izobraževalcev, ki v socialnovarstvenih zavodih izvajajo poseben program vzgoje in izobraževanja na delovnem mestu skupinskega habilitatorja, ki ga sicer urejajo predpisi s področja socialnega varstva.
MIZŠ smo že večkrat opozorili na nujnost reševanja problematike skupinskih habilitatorjev, nazadnje z dopisom 10. januarja letos.
Kljub temu da omenjeni zaposleni izvajajo isti program kot njihovi kolegi učitelji v vzgojno-izobraževalnih zavodih, so v primerjavi s slednjimi v drugačnem, neenakem položaju. Po prepričanju SVIZ niso ustrezno normativno urejeni njihova učna obveznost ter predvsem drugi pogoji dela (velikost skupin glede na motnjo v duševnem razvoju, vodenje dokumentacije, dnevniki za vodenje vzgojno-izobraževalnega procesa). Dejstvo je, da skupinski habilitatorji opravljajo svoje delo strokovno, pridobivajo ustrezne izkušnje ter tudi napredujejo v strokovne nazive zaradi poučevanja, a v skladu s predpisi na področju socialnega varstva. Tako je zato, ker socialnovarstveni zavodi spadajo pod okrilje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, skupinski habilitatorji pa izvajajo program vzgoje in izobraževanja v skladu z Zakonom o šolstvu – posebni program vzgoje in izobraževanja; vse drugo je urejeno z Zakonom o socialnem varstvu.
Izobraževalke in izobraževalci, ki opravljajo delo v socialnovarstvenih zavodih, se nemalokrat želijo zaposliti tudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih, vendar se za to pogosto ne odločijo, ker jih pri tem omejujeta drugačen način napredovanja v nazive in drugačno število le-teh (na področju vzgoje in izobraževanja so nazivi trije, na področju socialnega varstva pa dva). Pred spremembo zaposlitve zato ne morejo okvirno predvideti, ali jim bodo ustrezno upoštevani dotedanje dodatno delo, izkušnje in izobraževanja ter nazivi, ki so jih že prejeli za poučevanje na področju socialnega varstva. Ne morejo torej vedeti, ali bo njihov posebni položaj upoštevan in ali bodo ob zaposlitvi v vzgojno-izobraževalnem zavodu sploh lahko pridobili naziv oziroma kakšen le-ta bo. Posledično prav tako ne vedo, kakšna bo, če se zaposlijo v vzgojno-izobraževalnem zavodu, njihova plača. S takšno nesistemsko ureditvijo se po mnenju SVIZ ne omejuje zgolj pravic zaposlenih, temveč se onemogoča tudi dobrodošlo kroženje znanja in izkušenj med zaposlenimi ter zavodi, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe.
V SVIZ smo z velikim odobravanjem sprejeli odločitev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) leta 2016, da v predlog sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) umesti določbi, ki velevata, da izpostavljeni delavci ob zaposlitvi na področju vzgoje in izobraževanja pridobijo strokovni naziv po posebnem postopku in pod pogoji, ki jih določi minister (dopolnitev 105. člena ZOFVI), in da minister sprejme temu ustrezen podzakonski akt v roku 6 mesecev od uveljavitve ZOFVI. Takšen predlog ZOFVI je sprejel Državi zbor RS 16. junija 2016, v veljavo pa je stopil s 1. septembrom 2016. Posledično se je rok, v katerem bi v skladu z ZOFVI minister moral sprejeti ustrezen podzakonski akt in rešiti navedeno problematiko, iztekel 1. marca 2017.
MIZŠ smo večkrat opozorili na nujnost reševanja predstavljene problematike, nazadnje z dopisom 10. januarja letos. Od izteka roka za sprejem omenjenega podzakonskega akta je namreč minilo že precej časa, zato smo ministrico zaprosili, naj nas seznani, ali je bil takšen podzakonski akt že sprejet, sicer pa da naj bo to čim prej udejanjeno. Pozvali smo jo še, naj nam sporoči, kakšni zadržki ali ovire pri sprejemanju ustreznega podzakonskega akta morda obstajajo, da bi lahko v SVIZ pripomogli, da bi bil akt čim prej oblikovan tako, da bi na ustrezen in predvidljiv način uredil položaj omenjene skupine zaposlenih.