Slovenija je v krizi izobraževanja

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo 16. februarja 2023 pripravili novinarsko konferenco, na kateri se je glavni tajnik Branimir Štrukelj odzval na neustrezen odnos Vlade RS do naših prizadevanj za sklenitev stavkovnega sporazuma v še zmeraj aktivni stavki v vzgoji in izobraževanju, hkrati pa se je z vidika krize, ki je v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu ni mogoče prezreti, opredelil do izhodišč Vlade RS za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju.

V uvodu v novinarsko konferenco, ki smo jo v sindikatu sklicali ob neargumentirani odpovedi pogajanj za sklenitev stavkovnega sporazuma s strani vladne pogajalske skupine, ki so bila sicer predvidena v začetku tega tedna, je glavni tajnik ponovil opozorilo, da se Slovenija sooča z resno krizo v izobraževanju. Ta se po njegovih besedah dogaja v senci velike krize javnega zdravstva in je zato manj opazna, a se bo (zdaj še) kakovosten javni vzgojno-izobraževalni sistem, če se trendi – ki se v vrtcih in šolah nakazujejo zdaj – ne bodo obrnili, v prihodnje prav tako znašel pred zlomom. Kriza v vzgoji in izobraževanju se trenutno najbolj izrazito kaže s pomanjkanjem strokovnih delavk in delavcev ter tudi tehničnega kadra, pri čemer pa to stanje ni vzniknilo nenadoma. V sindikatu na staranje populacije zaposlenih v vrtcih in šolah opozarjamo že leta, prav tako vztrajno izpostavljamo, da se za delo v šolstvu odloča vse manj mladih, a se odločevalci ne odzovejo. Med elementi krize je Branimir Štrukelj izpostavil še problematiko ocenjevanja in v zvezi s tem pritiske, ki so jim izpostavljeni učiteljice in učitelji, zatem pogoste in višje prispevke staršev za šolanje, že izrazito socialno diferenciacijo na ravni srednješolskega izobraževanja in zamudo s potrebno reformo izobraževanja, ki bi naslovila številne velike spremembe, ki so se v času od zadnje reforme zgodile v družbi.

V odzivu na odpoved že dogovorjenih pogajanj za sklenitev stavkovnega sporazuma je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj označil odnos Vlade RS do vzgoje in izobraževanja kot ignorantski in podcenjujoč, hkrati pa podčrtal, da se ob dejstvu, da so med posameznimi dejavnostmi v javnem sektorju nastale velike razlike, stopnjuje nezadovoljstvo med zaposlenimi v vrtcih in šolah. Povedano je ponazoril s podatki o plači, ki jo prejme učitelj začetnik, in zaostajanju povprečne plače v vzgoji in izobraževanju, v katerem je sicer izobrazbena struktura zaposlenih sploh najvišja v javnem sektorju. Spomnil je še, da oblast k sklenitvi stavkovnega sporazuma z zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju zavezujeta zakon in zapisano v koalicijski pogodbi, a sindikat k stavkovnim zahtevam v mesecih, odkar je bila imenovana nova Vlada RS, še ni prejel protipredloga. Kritičen je bil do nepoznavanja temeljev delovanja vzgojno-izobraževalnega sistema, ki se odraža tudi v samih utemeljitvah izhodišč prenove plačnega sistema, in poudaril, da za Sviz nov plačni sistem ni sprejemljiv, dokler ne bo podpisan stavkovni sporazum v še aktivni stavki. Anomalije, ki so bile ugotovljene v obstoječem plačnem sistemu, bi se namreč zgolj prenesle in legalizirale v novem, a sindikat na nadaljnjo marginalizacijo vzgoje in izobraževanja ter zaposlenih v dejavnosti ne bo pristal. V luči tega se bodo članice in člani Glavnega odbora SVIZ, zatem ko se bodo natančno seznanili in izrekli o izhodiščih za prenovo plačnega sistema javnega sektorja, s katerimi je vlada pred dnevi seznanila reprezentativne sindikate, odločal o sklicu glavnega stavkovnega odbora, ki bo opredelil nadaljnje stavkovne aktivnosti, tudi možnost izpeljave novega stavkovnega dneva.
 

 

V odgovorih na novinarska vprašanja se je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj opredelil do nadaljnjih pogajanj z vladno stranjo in oblikovanja predvidenih plačnih stebrov v okviru plačnega sistema javnega sektorja.