Slovenski kulturni praznik
8. februar, dan, ko se je leta 1849 od nas poslovil dr. France Prešeren, je že tradicionalno namenjen kulturi. Prešernov dan sicer praznujemo že od leta 1945, tudi dela prost dan pa je postal leta 1991. Kulturne ustanove bodo tudi ob letošnjem kulturnem prazniku ponudile marsikaj, a prilagojeno razmeram in zato predvsem na spletu – kam, torej za Prešernov dan, slovenski praznik kulture 2021?
Prispevek kulture k BDP
Področje kulture se v statističnih analizah določa na podlagi dejavnosti, ki sodijo po Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 (SKD 2008) v naslednje skupine dejavnosti: založništvo, dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi, radijska in televizijska dejavnost, kulturne in razvedrilne dejavnosti in dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev.
Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu (BDP), je v letih 2014–2019 znašal 1,1 % (razen v letu 2016, ko je kultura prispevala 1,0 %); v obdobju 2010–2013 je kultura vsako leto prispevala po 1,2 %. V teh izračunih pa niso upoštevani posredni učinki kulture npr. na gostinstvo, turizem, trgovino.
Izdatki za kulturo
Država je v 2019 namenila za kulturo – tj. za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva – skupno nekaj več kot 448 milijonov evrov, kar je bilo manj kot en odstotek BDP. Izdatki države, namenjeni kulturi, so se v zadnjem desetletju do leta 2016 nominalno zmanjševali, v zadnjih letih pa se nekoliko povečujejo, vendar se odstotek izdatkov za kulturo glede na BDP kljub tej blagi rasti še naprej zmanjšuje.
Povedano nekoliko drugače: celotni izdatki države za kulturo so v 2019 znašali 215 EUR na prebivalca, to je 18 EUR manj kot v 2010. Vsak prebivalec sam pa je v 2019 porabil za kulturo povprečno 218 EUR, kar je 59 EUR več kot v 2010.
Zaposleni in samozaposleni v kulturnih dejavnostih
Dejavnosti s področja kulture v najširšem smislu zajemajo kulturno dediščino z arhivi in knjižnicami, založništvo in trgovino s knjigami in tiskom, uprizoritveno in vizualno umetnost, dejavnosti s področja filma, videa, radia in televizije, oglaševanje in arhitekturo. Konec decembra 2019 je bilo med vsemi delovno aktivnimi osebami v Sloveniji 27.993 oseb, ki so bile zaposlene ali samozaposlene v prej omenjenih dejavnostih. Novembra 2020 – na ta mesec se namreč nanašajo zadnji podatki – pa jih je bilo 27.745 ali skoraj odstotek manj kot konec leta 2019. Pregled po dejavnostih pokaže, da se je zaposlenost za več kot 10 % zmanjšala v trgovinah s tiskom (za 13,2 %) in v kinematografski dejavnosti (za 13,8 %), povečala pa se je najbolj v dejavnosti distribucije filmov, videofilmov in TV-oddaj (za 17,0 %).
Osebe z značilnimi poklici s področja kulture
Med zaposlenimi in samozaposlenimi v kulturnih dejavnostih je bilo 15.068 oseb, ki so opravljale enega od dvajsetih po Standardni klasifikaciji poklicev (SKP-08) značilnih poklicev s področja kulture. Toliko jih je bilo namreč konec novembra 2020 vpisanih v Statistični registrer delovno aktivnega prebivalstva. 63,7 % teh oseb je bilo zaposlenih, 36,3 % pa samozaposlenih.
Skupno število oseb z omenjenimi poklici se je v zadnjih šestih letih povečalo za 15,8 %, njihova sestava glede na zaposlitveni status pa se ni bistveno spremenila (decembra 2014 je bilo zaposlenih 65,2 %, samozaposlenih pa 34,8 % oseb).
Vira: Statistični urad RS, City Magazine (oboje povzeto 3. 2. 2021)