Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19

Akterji na področju kulture, filma in drugih ustvarjalnih sektorjev spadajo med najbolj ranljive skupine – tudi tiste, ki najhuje čutijo posledice izbruha pandemije koronavirusne bolezni covid-19. Med prvimi so zaprli svoja vrata, odpovedali dogodke ali jih prestavili na splet, ustavili dejavnost in pri tem utrpeli ogromne izgube.

Poligon kreativni center je v ko-produkciji s Centrom za kreativnost od 17. marca do 11. aprila 2022 na vzorcu 1.005 delavcev izpeljal že četrti del raziskave Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19 (IV. del, pomlad 2022), ki je najbolj poglobljen doslej in presega zgolj merjenje vpliva covida-19 na delavce v kulturno-kreativnem sektorju.  Tako kot v prejšnjih treh merjenjih so tudi tokrat vključili vse delavce, ne glede na delovni status: študente, delavce prek avtorskih pogodb, samozaposlene v kulturi, samostojne podjetnike, zaposlene v podjetjih in v zasebnih zavodih, društvih in zadrugah, zaposlene v javnih zavodih ter tudi neprijavljene delavce, dejavne na vsaj enem izmed 21 podporočij sektorja.

Kot poudarjajo avtorji raziskave Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19 (IV. del, pomlad 2022), je spomladi 2022 stanje v sektorju slabše, kot je bilo pred enim letom. Kombinacija epidemije in oblasti, nenaklonjene ustvarjalni dejavnosti, je številne, predvsem delavce v neodvisnem delu sektorja, pahnila na rob preživetja. Zdi se, da je slovenski kulturno-ustvarjalni sektor v temačnem srednjem veku. Ključne ugotovitve raziskave so:

• Kljub izteku epidemije poglabljanje krize v sektorju. Več kot polovica delavcev trenutno nima dovolj dela za preživetje. Štirje od desetih zasebnih poslovnih subjektov ocenjujejo letošnje poslovanje kot (zelo) slabo.

“Mislim, da se v Sloveniji socialne stiske ustvarjalcev zelo lepo skrijejo, ker nas podpirajo partnerji in družine.”

Misel anketiranca / anketiranke

• Epidemijo revnih delavcev zakriva podpora bližnjih. Vsak drugi delavec razmišlja o odhodu, skoraj desetina jih je sektor že zapustila. Več kot polovica ustvarjalcev, v primeru, da bi se ji pokvaril najpomembnejši delovni pripomoček, nima denarja, da bi si ga lahko takoj nadomestila. Vsak drugi delavec ima neto plačo do 1000 evrov. Najbolj prekarizirani delavci so najmanj plačani. Zaposlitve v javnem sektorju so čez celotno obdobje merjenja plačane najbolje. Manj kot petina delavcev izhaja iz slabo preskrbljene izvorne družine. Brez podpore bližnjih si dve tretjini lastnikov doma le-tega ne bi mogli privoščiti.

• Visoko nezadovoljstvo s staro oblastjo. Dolg seznam nalog za novo vlado. Tako kot v prejšnjih merjenjih je tudi letos večinski delež delavcev delu odhajajoče vlade pripisal najnižji šolski oceni – ena in dve. Tudi tokrat lahko zavrnemo ustaljena prepričanja o visoki odvisnosti sektorja od javnega financiranja, Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19 zgolj dva od desetih poslovnih subjektov v kulturno-ustvarjalnem sektorju sta samoocenila, da sta večinsko javno financirana. Delavci od nove vlade pričakujejo temeljito prenovo ministrskega delovanja v smeri večje strokovnosti in vključevalnosti, sanacijo škode političnih napadov v preteklem dvoletnem obdobju ter povrnitev ugleda sektorju. Izpostavljajo, da močna prizadetost sektorja v epidemiji zahteva hitro identifikacijo najbolj prizadetih panog in uvedbo konkretnih rešitev za učinkovito regeneracijo. Delavci zahtevajo, da se nemudoma naslovi osnovne eksistencialne stiske vse večjega deleža revnih delavcev.

Ena najbolj zaskrbljujočih ugotovitev raziskave je, da štirje od desetih delavcev za zadnje sodelovanje z javnim kulturnim zavodom plačila niso prejeli oziroma so ga ocenili kot (zelo) slabo. Zgolj petina si jih neplačano sodelovanje drzne zavrniti.

• Zaskrbljujoče prakse javnih kulturnih zavodov. Večino anketiranih si deli mnenje, da javni kulturni zavodi v epidemiji za delavce in sektor niso naredili dovolj, saj so molčali, namesto da bi se zoperstavili oblastniškemu uničevanju sektorja. Ena najbolj zaskrbljujočih ugotovitev raziskave je, da štirje od desetih delavcev za zadnje sodelovanje z javnim kulturnim zavodom plačila niso prejeli oziroma so ga ocenili kot (zelo) slabo. Zgolj petina si jih neplačano sodelovanje drzne zavrniti. Delavci izražajo strah, da v primeru odklonitve neplačanega sodelovanja ne bodo dobili morebitnega plačanega dela v prihodnosti ter tudi ne nujnih referenc za (podaljšanje) statusa samozaposlenega v kulturi. Seznam del, ki jih delavci za javne zavode izvajajo zastonj, kaže, da bi lahko ob sočasni koncentraciji vseh teh neplačanih aktivnosti v okviru enega javnega zavoda, le-ti zavodu v celoti omogočili brezplačno produkcijo projekta.

• Epidemija spreminja delovne navade. Več kot polovica delavcev je v primerjavi s časom pred epidemijo manj delovno učinkovitih. Kljub ukinitvi ukrepov v letu 2022 dela od doma več delavcev kot pred epidemijo. Čeprav s pomladjo 2022 vse več aktivnosti poteka enako kot pred epidemijo, so še vedno odpovedani, prestavljeni ali v mirovanju štirje od desetih koncertov, tretjina predstav in performansov ter razstav. Kljub ukinitvi večine ukrepov določene aktivnosti vztrajajo na spletu, in sicer konference in manjši izobraževalni dogodki, predstavitve projektov ter sestanki, svetovanja in mentorstva.

 

Raziskava Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19 (IV. del, pomlad 2022)