SMC in Lista Marjana Šarca se do vprašanj SVIZ nista opredelili
sporočilo za medije!
SMC IN LISTA MARJANA ŠARCA SE DO VPRAŠANJ SVIZ NISTA OPREDELILI
Sindikat ju bo znova pozval, naj posredujeta odgovore, ki so ključnega pomena za več kot 50.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
Ljubljana, 16. april 2018 – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je konec letošnjega marca – tj. približno dva tedna po odstopu dr. Mira Cerarja z mesta predsednika vlade, kar je onemogočilo sklenitev stavkovnega sporazuma, s katerim bi vsaj delno odpravili zaostanke pri vrednotenju vzgojno-izobraževalnega dela od vrtcev do univerz – na politične stranke naslovil konkretna vprašanja o položaju vzgojno-izobraževalnega sistema in vrednotenju dela v njem. SVIZ je stranke pozval, naj v dvotedenskem roku odgovorijo na postavljena vprašanja, da bi lahko pred parlamentarnimi volitvami njihove odgovore posredoval v premislek svojim 38.000 članicam in članom. Od parlamentarnih strank v aktualnem sklicu Državnega zbora so sindikatu svoje odgovore in stališča posredovale vse z izjemo Stranke modernega centra. Od neparlamentarnih strank sta odgovorili SNS in Dobra država (stranka Solidarnost je napovedala svoje odgovore), ne pa tudi Lista Marjana Šarca.
SVIZ je strankam zastavil štiri vprašanja, in sicer: o primerni višini sredstev za vzgojo in izobraževanje v deležu BDP v prihodnjih letih; stališču stranke glede nujnosti odprave zaostankov na strokovnih delovnih mestih v vzgoji in izobraževanju za primerljivimi v drugih delih javnega sektorja; o ustreznosti enakega vrednotenja dela visokošolskih učiteljev in zdravnikov specialistov; o potrebi, da prihodnja vlada s stavkajočimi v vzgoji in izobraževanju čim prej prioritetno sklene stavkovni sporazum.
Odgovori na prvo vprašanje kažejo, da s stališčem SVIZ, da bi se moral delež sredstev za vzgojo in izobraževanje vrniti na predkrizno raven 5,3 % BDP, eksplicitno soglašajo stranke N.Si, Levica, SD in DeSUS. Levica ocenjuje, da je to višino mogoče doseči »z rebalansom proračuna 2019 ali s proračunom za 2020«, DeSUS ocenjuje, da je to »izvedljivo do leta 2020«, cilj SD pa je, da bi do »predkrizne ravni BDP za izobraževanje prišli v nekaj letih.« N.Si konkretne letnice uveljavitve 5,3-% deleža v BDP ne navaja.
Iz odgovorov na vprašanje SVIZ glede zvišanja plač v višini, kot je bilo v pogajanjih dogovorjeno 12. 3. 2018, a s strani vlade ne tudi parafirano (dvig na delovnih mestih pomočnikov in vzgojiteljev v vrtcih, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v šolah in dijaških domovih; višje vrednotenje novega delovnega mesta razrednika; povečanje kariernega razpona pri učiteljih in drugih strokovnih delavcih; zvišanje plač na univerzah), izhaja, da se s tem strinjajo N.Si, Levica, SD in DeSUS. V DeSUS-u menijo, da bi moralo biti dogovorjeno zvišanje plač zaposlenih na univerzah še stvar dogovora, in izpostavljajo, da naj se najprej zvišajo najnižje plače.
Pritrdilno so na tretje vprašanje, ali se strinjajo z zahtevo SVIZ, naj se delo visokošolskih učiteljev, ki imajo doktorat znanosti, vrednoti enako kot delo zdravnikov specialistov, odgovorili v strankah N.Si, Levica, SD in DeSUS. Z oceno, da mora biti sklenitev stavkovnega sporazuma s SVIZ prioritetna naloga nove vlade, se strinjajo v N.Si, Levici, SD, DeSUS-u in Stranki Alenke Bratušek.
Stranka SDS je v svojem odzivu zapisala, da na vprašanja SVIZ ne more odgovoriti, ker da ne razpolaga s potrebnimi finančnimi ocenami, ob tem pa izpostavila zavedanje, da je izobraževalni proces izrednega pomena za razvoj Slovenije, zato bodo dobro delo nagradili ter statusno in finančno uredili položaj poklicev v izobraževalnem sistemu. V Stranki Alenke Bratušek so navedli, da je o zvišanju plač v izobraževanju težko govoriti na pamet, strinjajo pa se, da mora biti za primerljivo delo zagotovljeno enako plačilo.
SVIZ presenečeno ugotavlja, da se ne Stranka modernega centra niti Lista Marjana Šarca, ki jima ankete napovedujejo vstop v Državni zbor, nista opredelili do vprašanj, ki so ključnega pomena za več kot 50.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. SVIZ bo omenjeni stranki ponovno zaprosil, naj se do njegovih vprašanj čim prej opredelita in tako omogočita članicam in članom sindikata ter vsem drugim zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, da bi se lahko na junijskih državnozborskih volitvah odločali tudi ob poznavanju njunih stališč o financiranju vzgoje in izobraževanja ter vrednotenju dela, ki ga opravljajo.
Priloge: