Šolska svetovalna služba in epidemija

Skupina avtoric z Oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je pred kratkim opravila analizo stanja svetovalne službe v osnovnih in srednjih šolah, s katero so se potrdile ugotovitve več dosedanjih evalvacijskih študij, ki kažejo, da je dolga tradicija svetovalne službe znotraj posamezne vzgojno-izobraževalne ustanove dobrodošla že ob običajnem vzgojno-izobraževalnem procesu, še zlasti pa je bila nujno potrebna v razmerah dela vzgojno-izobraževalnih ustanov v času epidemije, ki je zajela Slovenijo.

Svetovalna služba naj bi bila, kot poudarjajo Petra Gregorčič Mrvar, Jasna Mažgon, Barbara Šteh, Marjeta Šarić in Katja Jeznik, namreč ključni akter pri reševanju različnih situacij, ki so povezane z odnosi med odraslimi (učitelji in starši) in otroki oziroma mladostniki, z učenjem, vzgojnimi vprašanji ter dilemami učiteljev pri izvajanju pedagoškega dela na daljavo ipd. Prav tako naj bi bila tisti del strokovne podpore zaposlenim, staršem ter otrokom oziroma mladostnikom, ki lahko pomaga osmisliti in izboljšati bivanje, delo in učenje tudi v času izobraževanja na daljavo. Učitelji so bili praviloma usmerjeni v pripravo pedagoškega gradiva in sprotno komunikacijo o opravljanju šolskih obveznosti z učenci in dijaki, svetovalni delavci pa naj bi bili posebej pozorni tudi na otroke in mladostnike ter starše iz ranljivejših družbenih skupin.

Da bi dobili vpogled v situacijo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v času epidemije, so na Oddelku za pedagogiko in andragogiko skupaj z Zvezo društev pedagoških delavcev Slovenije izvedli raziskavo med svetovalnimi delavci in ravnatelji (Soočanje ravnateljev z epidemijo covid-19, Klara Skubic Ermenc, Jana Kalin in Jasna Mažgon. Osnovni namen je bil analizirati izzive in težave, s katerimi so se soočale šolske svetovalne službe v obdobju epidemije in vzgojno-izobraževalnega ter svetovalnega dela na daljavo. Na osnovi rezultatov so avtorice raziskave oblikovale nekaj zaključkov in predlogov za nadaljnje delo svetovalne službe in sodelovanje svetovalnih delavcev z drugimi akterji v tem času. V ta del so vključene tudi sklepne misli, ki so jih svetovalni delavci podali ob zaključku vprašalnika.

Svetovalni delavci poročajo, da je (bilo) v času izobraževanja na daljavo več dela, da je to bolj naporno (za vse udeležene) in mnogim se je delavnik raztegnil čez ves dan. Opozarjajo tudi, da kakovost komunikacije in svetovalnega dela ni ista, saj umanjka predvsem osebni stik s sogovorniki.

Večina svetovalnih delavcev je imela možnost delo opravljati na daljavo, vseeno pa ostaja pomemben delež svetovalnih delavcev, ki te možnosti niso imeli (so bili na čakanju ipd.) ali pa njihova vloga v izobraževanju na daljavo ni bila povsem jasna. Ob tem raziskovalke opozarjajo na pomembno in eno ključnih vlog, ki jo imajo svetovalni delavci že v običajnih razmerah vzgojno-izobraževalnega dela in prav tako v času izobraževanja na daljavo, kar se je iz raziskave pokazalo tako v sodelovanju z otroki, mladostniki, njihovimi starši kot strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalni ustanovi. Pomen njihove vloge se je potrdil torej tako iz odgovorov svetovalnih delavcev pričujoče raziskave kot tudi iz odgovorov ravnateljev iz istega skopa raziskave. To vlogo so in bi morali tudi v prihodnje prepoznati ravnatelji vzgojno-izobraževalnih ustanov, predvsem pa tudi odločevalci na področju vzgoje in izobraževanja. Svetovalni delavci poročajo, da je (bilo) v času izobraževanja na daljavo več dela, da je to bolj naporno (za vse udeležene) in mnogim se je delavnik raztegnil čez ves dan. Opozarjajo tudi, da kakovost komunikacije in svetovalnega dela ni ista, saj umanjka predvsem osebni stik s sogovorniki. Gre za stik, ki ga lahko interakcija ob pomoči sodobnih tehnologij samo delno nadomesti. Kljub temu pa nekateri izpostavljajo, da je bilo takšno delo izziv, ki je omogočilo pridobivanje novih znanj in spretnosti, predvsem iz IKT, nastalo pa je tudi veliko gradiva (npr. o samostojnem učenju, motiviranju za učenje, soočanju s stisko itd.), kar bi bilo smiselno na različnih področjih vzgojno-izobraževalnega in svetovalnega dela uporabiti tudi v prihodnje.

Avtorice raziskave Soočanje šolskih svetovalnih delavk in delavcev z epidemijo covid-19 poudarjajo, da bodo svetovalne službe ob koncu trenutne situacije še bolj obremenjene z določenimi vprašanji in stiskami posameznikov in družin.

Med svetovalnimi delavci se je pokazala potreba po več usposabljanja iz svetovanja na daljavo. Hkrati pa je bila ponovno poudarjena potreba po delu v timih, udeležbi na podpornih (npr. supervizijskih) skupinah in večji podpori ministrstva in drugih strokovnih ustanov pri delu svetovalnih delavcev (npr. z vidika normativov, z vidika podajanja smernic za delo, ki so jih bili npr. v tem času deležni predvsem učitelji). Odgovori večine svetovalnih delavcev nakazujejo, da je čas epidemije svetovalne delavce in ravnatelje povezal. V opisih sodelovanja je bilo izpostavljeno, da si nudijo medsebojno podporo, pomoč, sodelujejo pri iskanju rešitev v zvezi z vzgojno-izobraževalni in (po)svetovalnim delom ter si delijo ideje, znanje, izkušnje. Podobno kažejo tudi rezultati omenjene raziskave Soočanje ravnateljev z epidemijo covid-19. Takšna podporna mreža znotraj vzgojno-izobraževalnih ustanov je bistvena za doseganje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela. Prav tako iz raziskave izhaja, da so se v dani situaciji povezali svetovalni delavci in učitelji ter vzgojitelji.

Avtorice raziskave Soočanje šolskih svetovalnih delavk in delavcev z epidemijo covid-19 poudarjajo, da se je potrdilo, da bodo svetovalne službe ob koncu trenutne situacije še bolj obremenjene z določenimi vprašanji in stiskami posameznikov in družin. Zato je po njihovem mnenju nujno potreben razmislek o stanju in vlogi svetovalne službe v šolah, vrtcih in dijaških domovih ter v skupnosti. V prihodnje bo treba še okrepiti razvojno-preventivno delo svetovalne službe na ravni oddelkov, skupin in vzgojno-izobraževalne ustanove kot celote ter ustvariti pogoje za sodelovanje svetovalne službe z akterji v vzgojno-izobraževalni ustanovi in zunaj nje.

Raziskava Soočanje šolskih svetovalnih delavk in delavcev z epidemijo covid-19 je v celoti dostopna tukaj – klik!