Šolski svetovalni delavci preobremenjeni in zaskrbljeni
V sredo, 23. junija 2021, je Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije ob sodelovanju predstavnikov sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu Psihologov, vodje Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018 – 2028, predsednice Dijaške organizacije Slovenije in glavnega tajnika SVIZ pripravilo novinarsko konferenco z naslovom »Zaskrbljeni šolski svetovalci ob zaključku covid šolskega leta«. Sodelujoči so predstavili problematiko posledic šolanja na daljavo, težave svetovalne službe, pomembnost preventivnih programov in dela z učitelji ter vzgojitelji. Pozvali so k ureditvi šolske svetovalne službe. Izpostavili so, da so šolski svetovalni delavci ob koncu šolskega leta zaskrbljeni, saj opažajo, da se je duševno zdravje otrok med epidemijo močno poslabšalo. Ogorčeni so, ker jih pristojni ne poslušajo glede potrebnih sprememb v svetovalni službi, ki da so kadrovsko podhranjene.
Kot je na novinarski konferenci poudarila predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Ajda Erjavec, so šolski svetovalni delavci dolžni opozarjati na povečevanje socialnih razlik in poslabševanje položaja najšibkejših in so se zato letos kljub preobremenjenosti še bolj angažirali pri iskanju rešitev za prihodnje generacije. »Zelo nas je strah kopičenja težko rešljivih kompleksnih težav otrok in družin, ki pa zadnja leta oziroma desetletja prispevajo k temu, da se razmere v šolstvu postopoma, a vztrajno poslabšujejo, letos pa smo doživeli še vsesplošno poslabšanje klime duševnega zdravja,« je opozorila. Izpostavila je, da so svetovalne službe kadrovsko podhranjene. Da se ne bi razmere še poslabšale, so pozvali vlado k takojšnjemu ukrepanju, a odziva po besedah Erjavčeve ni bilo.
Predsednica sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Mojca Juriševič je opozorila, da zaradi neustreznih normativov, ki iz leta v leto bolj pokajo po šivih, največkrat v šolski svetovalni službi deluje en sam šolski svetovalni delavec, ki ne zmore izvajati vseh nalog, ki se jih od njega pričakuje. »Še več, obstaja tudi resna nevarnost, da se svetovalna služba začne spreminjati v hitri servis za kratkoročno nudenje najrazličnejših uslug, ki pa je daleč od poslanstva šolske svetovalne službe,« je poudarila.
Da je šolanje na daljavo pustilo posledice pri številnih dijakih, je povedala tudi predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin. Pokazalo se je, da se je duševno zdravje dijakov med epidemijo zelo poslabšalo, nekateri so čutili globljo duševno stisko, anksioznost, depresijo, pri nekaterih so se pojavile tudi samomorilske težnje. »Za nami je težko leto, najhuje je bilo to, da jim je bil otežen dostop do pomoči zaradi pomanjkanja svetovalnih delavcev,« je izpostavila.
Vodja programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028 na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Jožica Maučec Zakotnik je izrazila zaskrbljenost nad podatki stroke, ki kažejo, da se je za 50 odstotkov povečalo število mladostnikov, ki poskušajo narediti samomor, in za 50 odstotkov takih, ki imajo težave in motnje hranjenja.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj pa je spomnil, da je sindikat skupaj z Društvom šolskih svetovalnih delavcev konec letošnjega marca na ministrico za izobraževanje Simono Kustec naslovil zahteve po takojšnjih spremembah v svetovalni službi v vzgoji in izobraževanju s predlogi za spremembe pravilnikov pri normativih za svetovalno delo. Vendar odziva s strani MIZŠ oz. ministrice še do danes ni. SVIZ bo storil vse, da se ta problematika reši.
Celoten posnetek novinarske konference si lahko ogledate tukaj: