Soočeni s podobnimi izzivi
Dolgoletno sodelovanje in prijateljstvo
Naš sindikat je bil konec maja letos kot gost povabljen na volilni kongres estonskega sindikata zaposlenih v izobraževanju (Eesti Haridustöötajate Liit, EHL), s katerim imamo vzpostavljeno že dolgoletno sodelovanje in prijateljstvo. Prve stike smo namreč navezali že leta 2006, ko smo na študijskem obisku v Sloveniji gostili njihov glavni odbor. Tokratni kongres je potekal v obmorskem mestu Pärnu na jugozahodu Estonije, pred tem pa so za goste iz tujine v glavnem mestu Talin organizirali še ogled njihovega parlamenta (Riigikogu) in pogovor s članom tamkajšnjega odbora za kulturo in izobraževanje.
Vadim Belobrovtsev nam je na kratko orisal zgodovino države in parlamenta, ki je svoj sedež dobil na griču Toompea v osrednjem delu glavnega mesta Estonije.
Prvotno je imel parlament 120 članov, danes pa v njem sedi 101 poslanec. V parlamentu so trenutno predstavniki šestih strank, vlado oziroma koalicijo pa (od nedavnega izstopa ene od strank) sestavljata dve stranki.
Poslanec je kot član pristojnega odbora orisal vsebine, ki jih tam obravnavajo, in tudi sicer podrobneje opisal delovanje parlamentarne demokracije v tej baltski državi ter aktualne družbene in politične izzive.
Odbor za kulturo in izobraževanje se običajno sestane dvakrat na teden, k točkam, ki zadevajo zaposlene v vzgoji in izobraževanju, pa so redno vabljeni tudi predstavniki sindikata.
Kongres EHL – praznovanje obletnice in mednarodna vloga
Osrednji del obiska Estonije je bil namenjen sodelovanju na kongresu sindikata EHL, ki – enako kot Sviz – letos obeležuje 35. obletnico svojega obstoja in delovanja. Estonski kolegi so ponosno izpostavili, da se je njihova organizacija v zadnjih treh desetletjih in pol iz sindikata učiteljev razvila v moderno predstavniško organizacijo vsega osebja v vzgoji in izobraževanju. Danes ima EHL aktivno vlogo pri oblikovanju izobraževalnih politik v Estoniji in je cenjen partner pri sodelovanju v različnih aktivnostih tudi na mednarodni ravni. Pomemben mejnik v mednarodnem priznanju kakovosti in uspešnosti estonskega izobraževanja je dejstvo, da bo prav Talin prihodnje leto gostil Mednarodni vrh o učiteljskem poklicu (International Summit on the Teaching Profession), katerega naslovna tema bo: učitelji in učenci v učnih okoljih prihodnosti.
Izzivi estonskega izobraževalnega sistema
Navkljub izpričani kakovosti šolskega sistema in zavidljivim dosežkom estonskih učenk in učencev tudi v mednarodnih raziskavah znanja tamkajšnji učitelji že leta delajo v nezadostno financiranem sistemu, razlika med učiteljsko plačo in plačami primerljivo izobraženih zaposlenih v drugih sektorjih se povečuje. Hkrati se učiteljsko osebje stara, položaj pri zaposlovanju novih učiteljev pa je po besedah estonskih kolegov kritičen – mladi učitelji pogosto ne ostanejo v poklicu, po vsej Estoniji pa več kot 4.000 učiteljev v razredih nima ustreznih kvalifikacij.
Plačna pogajanja in sindikalne aktivnosti
Trenutno v Estoniji potekajo pogajanja med sindikatom in pristojnim ministrstvom ter lokalnimi oblastmi glede višine minimalne plače oziroma osnove za vzgojitelje in učitelje za prihodnji dve leti (na nacionalni ravni se namreč določi osnovna plača, na lokalni ravni pa nato lahko zaposleni z vodstvom šol ter lokalnih oblasti dorečejo še ugodnejše pogoje). Tovrstna plačna pogajanja sicer potekajo vsako leto, saj v Estoniji ne poznajo sistema kolektivnih pogodb kot pri nas. Če do dogovora ne pride oziroma ne bi prišlo, se sindikat nato obrne na mediatorja, ki posreduje v procesu med zaposlenimi in oblastjo v skrajnem primeru pa bi sledile sindikalne aktivnosti in na koncu tudi stavka.
Protest pred parlamentom – prisluhnimo učiteljem!
Prvo od akcij je sindikat že pripravil prav nedavno: 20. maja so se estonski izobraževalci in njihovi podporniki zbrali pred parlamentom in na shodu »Poslušajmo učitelje, zaščitimo Estonijo« glasno pozvali odločevalce, naj izobraževanje obravnavajo kot prednostno nalogo vseh političnih strank. Poudarili so, da estonski vzgojno-izobraževalni sistem potrebuje stabilnost, dolgoročno vizijo in politično voljo, ki naj presega zgolj volilne cikle in koalicijsko politiko.
Sindikat EHL v tokratnih pogajanjih zahteva le tolikšen dvig plač, kot je potreben, da bi ohranili delovanje izobraževalnega sistema. Hkrati želijo estonski kolegi doseči tudi zavezujoč dogovor z vlado, da bodo plače učiteljev sčasoma dosegle vsaj 120 odstotkov nacionalne povprečne plače, kot je sicer že bilo obljubljeno v sporazumu o izobraževanju pred nekaj leti. Ob tokratnih aktivnostih izpostavljajo: »Učitelji pričakujemo odgovorno politiko. Estonska družba potrebuje zagotovilo, da bodo v učilnicah jutrišnjega dne delali učitelji, katerih delo je cenjeno. Izobraževanje ni le eden od mnogih sektorjev – je jamstvo za prihodnost družbe.«
Kongresne odločitve, volitve in nagovor predsednika države
Delegatke in delegati na tokratnem kongresu, bilo jih je skoraj sto, so se podrobneje seznanili z dosedanjim potekom plačnih pogajanj in vodstvu podelili podporo ter mandat oziroma usmeritve za nadaljnje usklajevanje z oblastjo. Sprejeli so nekaj manjših sprememb in dopolnitev statuta, pregledali so uresničevanje prednostnih nalog, ki so bile opredeljene na zadnjem kongresu pred štirimi leti, in določili prioritete za prihodnji štiriletni mandat. Poglavitne zadevajo izboljšanje materialnih in delovnih pogojev zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
Izpeljane so bile tudi volitve predsednika; vnovično zaupanje za vodenje sindikata je prejel Reemo Voltri, ki EHL-u predseduje od leta 2012. Kongres je izvolil še nov glavni in izvršilni odbor.
Zbrane je s svojo prisotnostjo počastil estonski predsednik Alar Karis, ki se je v svojem govoru izobraževalcem zahvalil za njihov doprinos razvoju estonske družbe in razpravljal o opravljanju učiteljskega poklica v zahtevnih aktualnih okoliščinah.
V svojem nagovoru se je dotaknil zlasti vloge umetne inteligence v izobraževanju in spremenjenega položaja učiteljev v tej povezavi. Izpostavil je, da umetna inteligenca ne bo nadomestila učiteljev; nasprotno – tehnologija in izobraževalci morajo sodelovati v smeri, da bi učenje in poučevanje postala še bolj učinkovita. Svoj nagovor estonskim vzgojiteljem in učiteljem je predsednik države sklenil s pozivom k sodelovanju: »Pogovarjajmo se, podpirajmo se pri učenju in združimo moči, da bo estonsko izobraževanje vedno najboljše, kot je le lahko.«