Ljubljana, 18. 6. 2015
Spolno občutljiva raba jezika
Na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo minuli teden, 18. junija 2015, v sklopu Odbora za enakost SVIZ Slovenije ob sodelovanju s predavateljico in raziskovalko na področju kulturne in socialne antropologije in sociologije ter tudi članico Komisije za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Renato Šribar pripravili omizje o spolno občutljivi rabi jezika.
Navzoče članice in člane SVIZ ter druge zainteresirane je v uvodu pozdravil glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj, ki je poudaril pomen tega, da se SVIZ z Odborom za enakost, ki je bil vzpostavljen januarja letos, pridružuje številnim evropskim učiteljskim sindikatom, v sklopu katerih takšne skupine že delujejo, in da ima zdaj tudi svojo predstavnico v odboru za enakost pri Evropskem sindikalnem odboru za izobraževanje (ETUCE). SVIZ s svojim odborom za enakost obenem potrjuje udejanjanje načel in ciljev našega sindikata, ki so bila sprejeta leta 1998 in v katerih je zapisano: »V SVIZ-u se zavedamo pomembnosti vloge žensk v izobraževanju; od predšolskega prek osnovnošolskega do srednješolskega in visokošolskega. Velja poudariti, da je bilo v preteklosti delo, ki so ga pretežno opravljale ženske, ne glede na področje praviloma podcenjeno. V šolstvu je ta težnja navzoča še sedaj, včasih bolj, včasih manj očitno. Kljub rastoči feminizaciji zaposlenih v izobraževanju je delež žensk - glede na delež med vsemi zaposlenimi - na vodilnih mestih bistveno manjši. To velja tako za nizek odstotek ravnateljic v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah kot za nizek odstotek žensk na bolje plačanih, varnejših in uglednejših delovnih mestih rednih in izrednih profesoric na univerzah. Vodilna mesta so težje dostopna tudi znanstvenicam, saj morajo praviloma pokazati večje sposobnosti, če želijo na teh mestih konkurirati moškim. V SVIZ-u ocenjujemo, da gre za predsodke o manjši sposobnosti žensk za vzpostavljanje avtoritete na odgovornih in vodstvenih delovnih mestih, to pa vpliva na pogostejše izbiranje kandidatov namesto kandidatk na ta mesta. Za naš sindikat je posebej pomembno, da kot organizacija z večinsko ženskim članstvom čim več kolegic spodbudimo tudi k prevzemanju odgovornih funkcij v SVIZ-u.«
Ob začetku delovanja Odbora za enakost SVIZ Slovenije smo si v SVIZ zadali, da bo njegovo temeljno poslanstvo ob različnih priložnostih spodbujati širše zavedanje o pomenu enakovredne zastopanosti obeh spolov in enakosti v izobraževanju ter na vseh ravneh družbe. Zadnja pronicljiva razprava z dr. Renato Šribar – strokovnjakinjo, ki ima dolgoletne izkušnje z javnim komuniciranjem, uredniškim delom in publicistiko – je k temu nedvomno prispevala. V svoji predstavitvi o tem, kako se spol in spolna razlika konstruirata skozi slovnična pravila in njihovo rabo ter besedišče, je navzočim ponudila številna izhodišča za nadaljnji razmislek in pogovor. V ospredju razprave so bile tako med drugim moč jezika vplivati na strukturiranje družbenega mišljenja, napotki za t. i. jezikovno spolno pravičnost ali spolno vključujoči jezik ter tudi smernice Unesca za neseksistično rabo jezika. Navzoči udeleženke in udeleženci omizja so se ob tem dotaknili vprašanja rabe jezikovnih oblik za oba spola v vrtcu in šoli, v učbeniškem gradivu, predavateljica pa jim je postregla z nekaterimi možnostmi utrjevanja prisotnosti žensk v jeziku. Navkljub približno enaki številčni zastopanosti žensk in moških v družbi se to namreč nikakor ne odraža v jezikovni realnosti, saj se v jeziku pojavlja presežek oblik moškega spola in primanjkljaj oblik ženskega spola.
Navzoče članice in člane SVIZ ter druge zainteresirane je v uvodu pozdravil glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj, ki je poudaril pomen tega, da se SVIZ z Odborom za enakost, ki je bil vzpostavljen januarja letos, pridružuje številnim evropskim učiteljskim sindikatom, v sklopu katerih takšne skupine že delujejo, in da ima zdaj tudi svojo predstavnico v odboru za enakost pri Evropskem sindikalnem odboru za izobraževanje (ETUCE). SVIZ s svojim odborom za enakost obenem potrjuje udejanjanje načel in ciljev našega sindikata, ki so bila sprejeta leta 1998 in v katerih je zapisano: »V SVIZ-u se zavedamo pomembnosti vloge žensk v izobraževanju; od predšolskega prek osnovnošolskega do srednješolskega in visokošolskega. Velja poudariti, da je bilo v preteklosti delo, ki so ga pretežno opravljale ženske, ne glede na področje praviloma podcenjeno. V šolstvu je ta težnja navzoča še sedaj, včasih bolj, včasih manj očitno. Kljub rastoči feminizaciji zaposlenih v izobraževanju je delež žensk - glede na delež med vsemi zaposlenimi - na vodilnih mestih bistveno manjši. To velja tako za nizek odstotek ravnateljic v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah kot za nizek odstotek žensk na bolje plačanih, varnejših in uglednejših delovnih mestih rednih in izrednih profesoric na univerzah. Vodilna mesta so težje dostopna tudi znanstvenicam, saj morajo praviloma pokazati večje sposobnosti, če želijo na teh mestih konkurirati moškim. V SVIZ-u ocenjujemo, da gre za predsodke o manjši sposobnosti žensk za vzpostavljanje avtoritete na odgovornih in vodstvenih delovnih mestih, to pa vpliva na pogostejše izbiranje kandidatov namesto kandidatk na ta mesta. Za naš sindikat je posebej pomembno, da kot organizacija z večinsko ženskim članstvom čim več kolegic spodbudimo tudi k prevzemanju odgovornih funkcij v SVIZ-u.«
Ob začetku delovanja Odbora za enakost SVIZ Slovenije smo si v SVIZ zadali, da bo njegovo temeljno poslanstvo ob različnih priložnostih spodbujati širše zavedanje o pomenu enakovredne zastopanosti obeh spolov in enakosti v izobraževanju ter na vseh ravneh družbe. Zadnja pronicljiva razprava z dr. Renato Šribar – strokovnjakinjo, ki ima dolgoletne izkušnje z javnim komuniciranjem, uredniškim delom in publicistiko – je k temu nedvomno prispevala. V svoji predstavitvi o tem, kako se spol in spolna razlika konstruirata skozi slovnična pravila in njihovo rabo ter besedišče, je navzočim ponudila številna izhodišča za nadaljnji razmislek in pogovor. V ospredju razprave so bile tako med drugim moč jezika vplivati na strukturiranje družbenega mišljenja, napotki za t. i. jezikovno spolno pravičnost ali spolno vključujoči jezik ter tudi smernice Unesca za neseksistično rabo jezika. Navzoči udeleženke in udeleženci omizja so se ob tem dotaknili vprašanja rabe jezikovnih oblik za oba spola v vrtcu in šoli, v učbeniškem gradivu, predavateljica pa jim je postregla z nekaterimi možnostmi utrjevanja prisotnosti žensk v jeziku. Navkljub približno enaki številčni zastopanosti žensk in moških v družbi se to namreč nikakor ne odraža v jezikovni realnosti, saj se v jeziku pojavlja presežek oblik moškega spola in primanjkljaj oblik ženskega spola.