Spomladanska seja glavnega odbora
V začetku tega tedna, 17. in 18. marca 2025, so se na svoji redni spomladanski seji zbrali članice in člani najvišjega organa Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) med dvema kongresoma ter opravili poglobljeno razpravo o skupno kar sedemnajstih točkah dnevnega reda.
Ob predstavitvi poročil glavnega tajnika ter predsednic in predsednikov posameznih sindikalnih konferenc, ki so organizirane v okviru našega sindikata, je 54-članski Glavni odbor Sviz analiziral delovanje sindikata v obdobju od zadnje seje, ob tem pa so sodelujoči uvodoma precej pozornosti namenili tudi evalvaciji pogajanj o novem plačnem sistemu in zvišanju plač, ki so se sklenila ob koncu minulega koledarskega leta. Z glavnim tajnikom Sviza Branimirjem Štrukljem so se strinjali, da je pogajalski proces ključno zaznamoval dejavnost sindikata v prvih dveh letih mandatnega obdobja 2022–2026 in da reforma uzakonja dve izjemno pomembni ter dolgoročni sistemski spremembi, in sicer zakonsko opredeljeno usklajevanje vrednosti plačnih razredov z inflacijo ter premik vseh osnovnih plač, ki so bile do zdaj pod minimalno plačo, na višino minimalne plače. Poleg tega tudi članice in člani glavnega odbora niso spregledali, da je zadovoljstvo z doseženim v zavodih različno od javnega uslužbenca do javnega uslužbenca, najdejo se tudi nezadovoljni, nekateri so iz sindikata ob začetku vpeljevanja novega plačnega sistema iz zelo različnih razlogov tudi izstopili. Glavni tajnik Sviza je v poročilu povzel, da ob vseh izzivih, ki spremljajo vpeljavo novega plačnega sistema, ostaja neizpodbitno dejstvo, da aktualna plačna reforma prinaša najvišji dvig plač največjemu številu zaposlenih v javnem sektorju, vključno z najslabše plačanimi v nekdanji skupini J.
V poročilu glavnemu odboru je Branimir Štrukelj v povezavi z aktualnimi pogajanji z vlado v svojem izpostavil še ključno aktivno vlogo članic in članov sindikata, ki je dajala pogajalski skupini Sviza samozavest, težo in moč v pogajanjih. Vladna stran se je namreč po njegovih besedah ves čas pogajanj zavedala, da se bo članstvo, če bo Sviz k temu pozval, aktiviralo. Poudaril je še, da se je v pogajanjih potrdilo, da je bila tokratna pogajalska skupina Sviza učinkovita v prepletu poklicnega vodstva sindikata in strokovnih sodelavk in sodelavcev za pravna vprašanja na eni strani ter praktikov, predsednic in predsednikov posameznih sindikalnih konferenc, na drugi. Izpostavil je še, da je v pogajalski skupini aktivno sodelovala predstavnica Sekcije administrativnih, tehničnih in računovodskih delavk in delavcev, kar je zagotovo koristno prispevalo k rezultatom pogajanj za zaposlene v nekdanji skupini J. V zaledju pogajalske skupine, a močno vpeti v pogajanja, so bili tudi vsi zaposleni na tajništvu Glavnega odbora Sviz: od analitika, ki je pogajalski skupini zagotavljal izračune ob posameznih pogajalskih predlogih, do medijske podpore našim stališčem ter priprave podatkov iz mednarodnih študij o plačah in položaju zaposlenih. Pogajalska skupina je – ob upoštevanju mandata glavnega odbora – stališča preverjala tudi s posameznimi specifičnimi skupinami v Svizu, z zaposlenimi v zavodih za otroke s posebnimi potrebami, v socialnovarstvenih zavodih ter s predsedniki in predsednicami območnih odborov, ob koncu pogajanj pa tudi s 600 zaupnicami in zaupniki na srečanju v Cankarjevem domu. Prav sprotno obveščanje članstva o stanju na pogajanjih, izmenjava stališč, preverjanje pogledov posameznih skupin članstva, širši posveti v času pogajanj, vključenost predsedstev sindikalnih konferenc v potek pogajanj, možnost vplivanja na pogajalsko skupino ter proces usklajevanja teh pogledov in interesov med pogajanji, ki je pri kompleksni in heterogeni sestavi članstva izrazito zahtevno, je po prepričanju glavnega tajnika v praksi potrjevalo načelo demokratičnosti, ki ga kot način delovanja zagovarja Sviz.
V povezavi z zadnjimi pogajanji Branimir Štrukelj ni spregledal Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki je v sistemskem delu pogajanj – pri oblikovanju novega plačnega zakona in kolektivne pogodbe za javni sektor – po njegovem prepričanju odigrala nenadomestljivo vlogo, saj je postala prostor za usklajevanje stališč in interesov sindikatov članov. Proces usklajevanja med sindikati člani konfederacije je namreč omogočil poenotenje stališč, kar je krepilo sindikalno pogajalsko pozicijo v dogovarjanjih. Glavni tajnik je podčrtal še, da so dveletna pogajanja o oblikovanju novega plačnega sistema in zvišanju plač zaposlenih v javnem sektorju – po regresiji socialnega partnerstva v času prejšnje vlade, ko je Ekonomsko-socialni svet prenehal delovati in je dialog med vlado in sindikati praktično zamrl – pomembno prispevala k obnovitvi socialnega dialoga v naši državi.
V nadaljevanju povzetka dejavnosti sindikata v obdobju do dvodnevne seje glavnega odbora so se članice in člani najvišjega organa Sviza med kongresoma v razpravi dotaknili še novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) in pomembnih sprememb, ki jih prinaša. Glavni tajnik Sviza je posebej izpostavil, da je pobudo, da se zakonsko opredelijo najnižja vsakoletna sredstva, ki bodo prispevala k večjemu vlaganju v opremo in prostore, ki je v zadnjem desetletju povsem zastalo, hkrati pa zagotavljala vlaganje v krepitev kakovosti v izobraževanju, pred letom in pol podal Sviz. Javnost je sindikat v tem času sistematično prepričeval, da je to nujno, prav tako smo k podpori predlogu za zakonsko zagotovitev obvezujočega minimalnega deleža BDP, namenjenega za vzgojo in izobraževanje, pozvali predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Predlog je premier podprl na sestanku s Svizom septembra lani, prav tako pa je podporo predlogu lani jeseni – takrat še kot kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje – izrazil dr. Vinko Logaj. Po besedah glavnega tajnika gre za izjemno pomemben dosežek Sviza, s katerim se bo, če bo realiziran, dolgoročno stabiliziralo financiranje vzgoje in izobraževanja.
V okviru poročila glavnega tajnika so se članice in člani glavnega odbora Sviza seznanili še z novostmi in aktivnostmi sindikata na področju zakonov o visokem šolstvu, o vrtcih, osnovni šoli, maturi in šolski inšpekciji ter na področju kulture še z novelama k Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo in z Zakonom o varovanju kulturne dediščine. Podrobneje so o izpostavljenih temah spregovorili še predsedniki in predsednice Svizovih sindikalnih konferenc, članice in člani pa so po vseh predstavitvah s sklepom potrdili vsa obravnavana poročila o opravljenem delu.
Z naslednjo točko dnevnega reda dvodnevne seje so članice in člani glavnega odbora v razpravi z vodstvom sindikata namenili pozornost Aneksu h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja glede plačila povečane učne obveznosti ter okrožnici, ki jo je o tem posredovalo vzgojno-izobraževalnim zavodom Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. V Svizu smo za sindikalne zaupnice in zaupnike v osnovnih in glasbenih šolah, osnovnih šolah in zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami o tem že februarja pripravili posebna obvestila in v njih podčrtali, da se Sviz s posredovano okrožnico ne strinja. Okrožnica namreč po mnenju sindikata predstavlja kršitev 15. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja in je v nasprotju s tem, kar je bilo usklajeno med socialnimi partnerji med zadnjimi pogajanji za sklenitev omenjenega aneksa. Kot smo že zapisali tudi v omenjenih posebnih obvestilih, bomo v Sviz vztrajali, da se nepravilno tolmačenje ministrstva v okrožnici umakne, o prihodnjem ravnanju sindikata glede izpostavljene problematike pa se je s sklepom na tokratni seji izrekel tudi glavni odbor.
Prav tako so se članice in člani najvišjega organa sindikata med dvema kongresoma opredelili o pogajanjih o pokojninski reformi, ki so v sklepni fazi. Martina Vuk, strokovna sodelavka za pravne zadeve v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, je pred tem predstavila temeljne elemente pokojninskega sistema, kot so ti vzpostavljeni trenutno, in prikazala, kako naj bi bili pokojninska doba, odmerni odstotek, zajemno obdobje in usklajevanje pokojnin v skladu s trenutno dogovorjenim na pogajanjih opredeljeni v prihodnje.
Pred bližajočo se 35. obletnico ustanovitve Sviza maja letos so bili članice in člani glavnega odbora soglasni v sklepu, da se bo sindikat tudi ob tokratni priložnosti v skladu z načelom solidarnosti odrekel obeleževanju obletnice in bo namesto tega podprl delovanje nekaterih organizacij, ki jih bo pred tem izmed predlogov območnih odborov izbrala posebej v ta namen imenovana komisija.
V skladu z ustaljenimi točkami dnevnega reda vsakokratne spomladanske seje glavnega odbora Sviza so se njegovi članice in člani tudi tokrat seznanili z delom in finančno-materialnim poslovanjem območnih odborov sindikata ter s to točko sklenili prvi dan seje.
Drugi dan seje so članice in člani glavnega odbora Sviza začeli z obravnavo poročila Nadzornega odbora Sviz. Njegov predsednik Vili Krajnc je povzel dejavnost odbora v minulem letu in glavnemu odboru predlagal v potrditev poročilo o delu. V nadaljevanju je bila pozornost namenjena poročilu o upravljanju počitniških stanovanj sindikata, upravljavec Peter Penič pa je navzočim spregovoril o obnovitvenih delih v posameznih enotah, predstavil podatke o izdanih računih in zasedenosti stanovanj, ki je visoka in se je v preteklem letu še dodatno zvišala. Članice in člani so se seznanili še z delovanjem Svizovega zdravstvenega sklada leta 2024, ki je osnovan z namenom pomagati članicam in članom ter njihovim otrokom pri zdravljenju, operativnih posegih, nakupu terapevtske opreme ali prehranskih dopolnil, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne krije (v celoti) iz zdravstvenega zavarovanja oseb.
V nadaljevanju seje je glavni odbor ob predstavitvi glavnega tajnika Branimirja Štruklja in strokovne sodelavke Nine Štangl pregledal finančno poročilo Sviza za minulo leto in zatem še predloga finančnega načrta za leti 2025 in 2026 ter vse omenjene dokumente potrdil. Obravnavali so še pobudi o dopolnitvah in spremembah pravilnikov o plačah zapolenih v Svizu in o najemu počitniških stanovanj ter se seznanili s seznami sindikatov zavodov ter številom članstva po posameznih območnih odborih Sviza.
V nadaljevanju so članice in člani namenili nekaj pozornosti dozdajšnjemu delovanju sindikata v mandatnem obdobju 2022–2026, ob tem pa že opravili tudi krajšo razpravo o prihodnjih usmeritvah, ki jih bo nujno doreči tudi v luči naslednjega kongresa sindikata, ki ni več zelo oddaljen.
V zadnjem delu tokratne dvodnevne seje so članice in člani glavnega odbora na vodstvo sindikata naslovili nekatera vprašanja in pobude ter med drugim izpostavili potrebo po izobraževanju za nadzorne odbore in računovodje na posameznih območnih odborih, nakup novih počitniških kapacitet, prenovo spletne strani, športne igre, ki jih 10. maja letos skupaj pripravljata območna odbora Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice, ter srečanje upokojenih članic in članov, ki ga bo 3. junija gostil območni odbor Kranj. Obravnavali so še razpis in določitev kriterijev za zmanjšanje delovne obveznosti funkcionarjev Sviza za šolsko leto 2025/26 ter potrdili sklep o višini članarine za upokojene članice in člane, za brezposelne ter tiste na porodniškem dopustu.
