Spomladanska seja glavnega odbora
V ponedeljek in torek, 23. in 24. marca 2026, smo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) izpeljali redno spomladansko sejo svojega najvišjega organa med kongresoma. Članice in člani Glavnega odbora Sviz so v skladu z dnevnim redom obravnavali ključne vsebine, povezane z aktualnim delovanjem sindikata ter njegovimi prihodnjimi nalogami.
V uvodu v spomladansko sejo so članice in člani glavnega odbora prisluhnili poročilu glavnega tajnika o delovanju sindikata v obdobju od oktobra 2025 do marca 2026, nato pa obravnavali še poročila o delu posameznih sindikalnih konferenc. Pomemben del razprave v popoldanskem delu prvega dneva srečanja je bil namenjen pripravam na 7. kongres Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki bo potekal 9. aprila 2026, v nadaljevanju pa še organizaciji 12. kongresa Sviz, ki bo zasedal 23. in 24. novembra 2026. V okviru priprav na slednjega so članice in člani glavnega odbora obravnavali časovnico volitev na ravni zavodov, območnih odborov in drugih organizacijskih struktur sindikata, imenovali kandidacijsko-volilno komisijo ter določili rok za podajo predlogov sprememb Statuta Sviz.
Na seji so obravnavali in potrdili tudi poročila o delu in finančno-materialnem poslovanju območnih odborov, finančno poročilo glavnega odbora ter predloga finančnega načrta za prihodnje obdobje, ki vključuje ključne aktivnosti, kot so solidarnostne pomoči, izobraževanja, krepitev stavkovnega sklada, informiranje članstva ter sodelovanje doma in v mednarodnem prostoru. Seznanili so se še z letnimi poročili Nadzornega odbora, upravljavca počitniških stanovanj in Svizovega zdravstvenega sklada, prav tako pa sprejeli tudi sklep o višini članarine za posamezne skupine članstva.
Poročilo o delovanju sindikata od oktobrske seje glavnega odbora
V uvodu v sejo je glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj iz svojega poročila povzel nekaj najpomembnejših aktualnih tem, ki so bile od oktobra 2025 do marca 2026 v ospredju dejavnosti sindikata. Kot je poudaril, so bile aktivnosti Sviza usmerjene predvsem v implementacijo novega plačnega sistema in pogajanja o merilih za vrednotenje ter izplačevanje delovne uspešnosti. Ob podpisu aneksov h kolektivnim pogodbam januarja letos je ostalo odprto vprašanje razlage zakonsko določenih prihrankov za ta namen, kar lahko po presoji glavnega tajnika tudi v prihodnje povzroča nesoglasja med sindikati in vlado. Med pomembnejšimi dosežki je Branimir Štrukelj podčrtal izboljšano vrednotenje sindikalnega dela ter uveljavitev zimskega regresa kot trajne pravice zaposlenih. V poročilu je izpostavil tudi vlogo Sviza in Konfederacije sindikatov javnega sektorja pri zvišanju minimalne plače ter opozarjanju na plačno kompresijo, ki je pri tem nastala v spodnjem delu plačne lestvice. Nadalje je glavni tajnik omenil priprave na 12. kongres Sviza in v okviru tega razpravo o prihodnjih vsebinskih usmeritvah sindikata. V razdelku o socialnem partnerstvu je še enkrat posebej izpostavil problematiko neusklajenih razlag pri določanju virov za delovno uspešnost, ob tem pa še zahtevna pogajanja glede plačila povečane učne obveznosti in drugih elementov plačnega sistema. V povezavi s povečano učno obveznostjo navzoči na seji niso prenesli posebnih opozoril, bo pa sindikat spremljal dejansko izvajanje v praksi. Zaradi zaznanih kršitev dogovora o javni objavi podatkov o dodelitvi delovne uspešnosti smo iz Sviza ministrstvo pozvali, naj vodstvo zavodov spomni na obveznost, da morajo po koncu posameznega obdobja ob obračunu delovne uspešnosti objaviti obvestilo, iz katerega so razvidni obseg sredstev za izplačilo tega dela plače, poimenski pregled javnih uslužbencev, ki delovno uspešnost prejmejo (z ločeno navedbo kriterijev), ter višina izplačila za posameznega javnega uslužbenca. V pozivu ministru smo izpostavili, da se s tem, ko obvestila o obračunu delovne uspešnosti pogosto niso dostopna vsem zaposlenim, namenoma onemogoča enostaven in neoviran vpogled v dokument brez nadzora vodstva. Poudarili smo, da takšna praksa onemogoča uresničevanje pravice zaposlenih do seznanitve s podatki o delitvi sredstev za delovno uspešnost in izničuje namen transparentnosti.
Med sindikalnimi aktivnostmi se je glavni tajnik dotaknil vprašanj, ki jih je Sviz naslovil na politične stranke pred tokratnimi državnozborskimi volitvami, izobraževalnih srečanj z zaupnicami in zaupniki po območnih odborih ter prizadevanj za spremembe pravilnikov na področju kulture. Sviz je krepil tudi delovanje v visokem šolstvu in znanosti ter pripravil srečanje z mladimi članicami in člani. Ob poročilu so se članice in člani glavnega odbora lahko seznanili še s številnimi drugimi aktivnostmi, pomembnimi za članstvo, z udeležbo predstavnikov Sviza na pomembnih mednarodnih dogodkih, med drugim na vrhu o učiteljskem poklicu v Talinu, ki je bil tokrat namenjen prihodnjim usmeritvam razvoja izobraževanja in učiteljskega poklica. V okviru seje so se članice in člani z gradivom seznanili še s poročili o delu in aktivnostih posameznih sindikalnih konferenc, ki so jih pripravili predsednice in predsednika le-teh. Zbranim je predstavil letno poročilo tudi predsednik Nadzornega odbora Sviz.
7. kongres Konfederacije sindikatov javnega sektorja (9. aprila 2026)
V začetku prihodnjega meseca, natančneje 9. aprila 2026, bo izveden tudi 7. kongres Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki poleg Sviza združuje še sedem drugih sindikatov. Ob volitvah predsednika KSJS za prihodnje štiriletno mandatno obdobje bodo delegati na kongresu sprejemali tudi programske usmeritve KSJS za obdobje 2026–2030. Delovanje KSJS v iztekajočem se mandatnem obdobju je temeljilo na prizadevanjih za krepitev socialnega dialoga ter izboljšanje materialnega in socialnega položaja zaposlenih v javnem sektorju, pri čemer so pomemben del aktivnosti predstavljali sodelovanje v Ekonomsko-socialnem svetu ter intenzivna pogajanja o prenovi plačnega sistema, odpravi plačnih nesorazmerij in spremembah pokojninske ter zdravstvene zakonodaje.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja, ki letos obeležuje 20. obletnico delovanja, si bo, kot je poudarila njena generalna sekretarka Martina Vuk, tudi v prihodnje prizadevala za izboljšanje materialnega in socialnega položaja zaposlenih v javnem sektorju ter za krepitev socialnega dialoga na državni ravni. V ospredju njenega delovanja ostajajo pravičen plačni sistem, dokončanje prenove plačnega sistema in odprava neenakosti, pa tudi skrb za kadre kot ključno naložbo v kakovostne javne storitve. Konfederacija se bo zavzemala za dostojno minimalno plačo, nadaljnjo rast plač ter izboljšanje delovnih pogojev, hkrati pa za ohranjanje in razvoj močnih javnih sistemov, kot so zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje in pokojninski sistem. Poseben poudarek bo namenjala tudi zagotavljanju socialne varnosti, odpravi revščine zaposlenih ter krepitvi vloge sindikatov doma in v mednarodnem prostoru. Ob tem želi KSJS okrepiti svoje delovanje, prepoznavnost in sodelovanje z drugimi organizacijami ter aktivno sooblikovati družbeni razvoj v smeri večje blaginje in pravičnosti.
Sviz bo na kongresu KSJS zastopalo 57 delegatk in delegatov.
12. kongres Sviz (23. in 24. novembra 2026)
Jeseni, 23. in 24. novembra 2026, bo potekal tudi redni volilni kongres Sviz. Članice in člani glavnega odbora so zato na tokratni seji v pripravah na 12. kongres potrdili razpis volitev in določili mandate organom sindikata, določili število delegatov, imenovali kandidacijsko-volilno komisijo in razpisali kandidature za glavnega tajnika, nadzorni odbor ter komisijo za statutarna vprašanja in pritožbe. Aprila in maja bodo potekale volitve na ravni zavodov, in sicer volitve sindikalnih zaupnikov, izvršilnih odborov sindikatov zavodov in nadzornih odborov sindikatov zavodov. Junija bodo izvedene volitve na ravni območnih odborov, na katerih bodo imeli volilno pravico novoizvoljeni sindikalni zaupnice in zaupniki. Jeseni, septembra, bodo izvedene volitve predsednikov in članov predsedstev sindikalnih konferenc, oktobra pa še volitve predsednikov sekcij, ki delujejo v okviru Sviza. Članice in člani glavnega odbora so na tokratni seji določili še rok za zbiranje predlogov za spremembe in dopolnitve Statuta Sviz.
Na seji je potekala tudi vsebinska razprava o programskih usmeritvah Sviza za mandatno obdobje 2026–2030, v okviru katere so članice in člani glavnega odbora nakazali na ključne strateške cilje sindikata za prihodnja štiri leta. V ospredju razprave so bile aktivnosti za zagotovitev ustreznega financiranja javnega šolstva, kulture in znanosti ter za izboljšanje vrednotenja dela zaposlenih na teh področjih, pa tudi prizadevanja za pridobivanje novega članstva. Poseben poudarek je bil namenjen področju vzgoje in izobraževanja, kjer bo Sviz vztrajal pri odpravljanju kadrovskih primanjkljajev, krepitvi strokovne avtonomije, zagotavljanju ustreznih pogojev za delo z otroki s posebnimi potrebami in priseljenci ter varnem delovnem okolju, ob tem pa tudi pri premišljeni uvedbi umetne inteligence v izobraževalni sistem. Na področju visokega šolstva in znanosti ostajajo ključni cilji stabilno financiranje ter izboljšanje položaja mlajših zaposlenih in enakosti spolov, v kulturi pa nadaljnje povečanje sredstev, reševanje kadrovskih težav ter ureditev vprašanj, povezanih z avtorskimi pravicami in vplivom umetne inteligence. Čas na seji je bil namenjen tudi vsebinski razpravi o možnih spremembah in dopolnitvah Statuta Sviz.
Navzoči na seji Glavnega odbora Sviz so v sklepnem delu dvodnevnega srečanja obravnavali in potrdili poročila o delu in finančno-materialnem poslovanju območnih odborov, finančno poročilo o poslovanju glavnega odbora v minulem letu ter še predloga finančnega načrta za letošnje in prihodnje leto. Prav tako so se seznanili z letnim poročilom upravljavca počitniških stanovanj in delovanjem Svizovega zdravstvenega sklada. Povsem ob koncu je Glavni odbor sprejel še sklep o višini sindikalne članarine za upokojene člane, za članice na porodniškem dopustu in brezposelne člane.