Srečanje evropskih socialnih partnerjev v izobraževanju

Prvo od dveh letnih srečanj članov delovne skupine za evropski sektorski socialni dialog v izobraževanju (ESSDE – European Sectoral Social Dialogue in Education) se je v Bruslju odvilo konec letošnjega marca.

Predstavniki učiteljskih sindikatov, člani Evropskega sindikalnega odbora za izobraževanje ETUCE, in Evropskega združenja delodajalcev v izobraževanju EFEE so med drugim prisluhnili predstavitvam in izmenjali poglede o psihosocialnih tveganjih v učiteljskem poklicu in ukrepih za preprečevanje njihovih posledic, s predstavnikoma agencije Eurofound so razpravljali o delu na daljavo in pravici do odklopa za zaposlene v vzgoji in izobraževanju, predstavnice Evropske komisije pa so podrobneje predstavile povsem svežo iniciativo Unija spretnosti (Union of Skills). S članico Evropskega parlamenta in bivšo finsko ministrico za izobraževanje Li Andersson, ki je tudi predsednica parlamentarnega odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, so prisotni opravili poglobljeno razpravo o aktualnih prioritetah in pobudah Evropske komisije zlasti na področju zaposlovanja in socialnih zadev. Na koncu tokratnega srečanja so zbrani začrtali še nadaljnje skupne aktivnosti v sektorskem socialnem dialogu.

Leta 2016 sta ETUCE in EFEE predstavila skupne praktične smernice za preprečevanje psihosocialnih tveganj v izobraževanju in soočanje z njimi. Danes, devet let kasneje, želita socialna partnerja opraviti revizijo prvotnega dokumenta in smernice prilagoditi številnim spremembam, ki so se zgodile v tem času. V slabem desetletju se je močno spremenil svet dela, pojavila so se nova psihosocialna tveganja za zaposlene, novi izzivi na področju zdravja in varnosti pri delu ter samem položaju izobraževanja (ter zaposlenih v njem) v družbi. Poleg koronavirusne bolezni COVID-19 in njenih še danes prisotnih (negativnih) posledic za trg dela oz. delovne razmere so tu še nove tehnologije in načini komunikacije, spremenjene vloge ter pričakovanja ali zahteve vseh deležnikov v šolstvu …, zato želita ETUCE in EFEE revidirati omenjene smernice iz leta 2016, da bi ustvarila orodje, ki konkretneje naslavlja psihosocialne posledice in izzive na področju zdravja in varnosti pri delu. Namen je pripraviti orodje, ki bo zlasti uporabno na nacionalni in lokalni ravni ter bo zaposlenim v vzgoji in izobraževanju pomagalo pri ustvarjanju varnega in spodbudnega delovnega okolja.

V nadaljevanju srečanja sta Oscar Vargas LLave in Tina Weber iz Eurofounda predstavila rezultate njihove raziskave o delu na daljavo in pravici do odklopa. Digitalne tehnologije so številnim delavcem omogočile, da svoje delo opravljajo kadar koli in kjer koli, kar prinaša tako prednosti kot slabosti. Podatki Eurofounda kažejo, da je pri delavcih, ki delajo na daljavo, dvakrat večja verjetnost, da presežejo 40-urni delovni čas, si privoščijo premalo počitka in delajo tudi v prostem času, kar seveda vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje. V sklopu te točke dnevnega reda so nato primere prakse na omenjenem področju – pravice do odklopa – predstavili še predstavniki sindikatov in ministrstva z Malte in iz Belgije. Oba primera sta pokazala prizadevanja socialnih partnerjev  za vzpostavitev prožnih delovnih ureditev za učitelje, ob čemer pa so bile postavljene tudi jasne meje za preprečevanje stalne razpoložljivosti in posledične izgorelosti.

Kot omenjeno že uvodoma, se je srečanja evropskih socialnih partnerjev v izobraževanju udeležila tudi predsednica odbora Evropskega parlamenta (EP) za zaposlovanje in socialne zadeve, finska poslanka v EP Li Andersson. Navedla in opisala je nekatere aktualne pobude in usmeritve novega mandata Evropske komisije, med katerimi so krepitev socialne dimenzije EU, izboljšanje socialnega dialoga, naslavljanje visokih stopenj inflacije, sprejem strategij proti revščini in sorodne tematike. Pozvala je k odločnejšemu ukrepanju EU na področju pravice do odklopa in psihosocialnih tveganj ter opozorila, da je treba – ob opozorilih iz številnih držav o kritičnem pomanjkanju učiteljev – nujno posvetiti pozornost vprašanju delovnih pogojev, če želi EU obdržati učitelje in podpirati javno izobraževanje.

Sledila je še predstavitev povsem sveže iniciative predsednice EK Ursule von der Leyen »Unija spretnosti«. Evropska komisija je v začetku tega meseca predstavila pobudo »Union of Skills« – Unija spretnosti, ki naj bi spodbudila visokokakovostno izobraževanje, razvoj spretnosti in tako prispevala k odpravljanju pomanjkanja delovne sile v Evropski uniji. Več podrobnosti najdete v izročkih na tej povezavi.

Glavni cilj pobude Union of Skills je okrepiti spretnosti in veščine evropskih delavcev in tako povečati njihovo zaposljivost, s tem pa tudi konkurenčno EU gospodarstva. Aktivnosti pobude se bodo nanašale tako na otroke v šolah, kot tudi starejše delavce, pred upokojitvijo, z aktivnostmi pa bodo pridobili spretnosti, ki jih potrebujejo, da bi odlično uspevali v poklicnem okolju.

Ključni ukrepi Union of Skills bodo:
- izboljšanje in okrepitev osnovnih veščin;
- priložnosti za vseživljenjsko učenje in preusposabljanje za boljše zaposlitvene možnosti;
- olajšano priznavanje pridobljenih kvalifikacij in spretnosti znotraj EU;
- privabljanje in ohranjanje talentov, ki so pomembni za EU gospodarstvo;
- učinkovito upravljanje preko Evropskega opazovalnega središča za spretnosti in Visokega odbora za spretnosti.

Na pobudo se je že odzval tudi ETUCE, ki je sicer podprl ta ambiciozni načrt EU na področju izobraževanja in usposabljanja, vendar tudi opozoril, da je skrb za kakovostno in vsem dostopno javno izobraževanje, ki mora biti tudi ustrezno financirano, javna odgovornost.

Povsem ob koncu srečanja so socialni partnerji pregledali še potek skupnih projektnih aktivnosti, med katerimi je tudi nov projekt, ki bo naslovil prizadevanja za povečanje privlačnosti učiteljskega poklica prek krepitve socialnega dialoga.