Stališča do naših stavkovnih zahtev je predstavila še LMŠ
SVIZ je po daljšem čakanju in nekaj pozivih prejel odgovore glede svojih stavkovnih zahtev še od Liste Marjana Šarca, ki ji številne ankete napovedujejo gladek vstop v parlament na junijskih državnozborskih volitvah in so zato njena stališča vsekakor lahko zanimiva in pomembna za zaposlene v vzgoji in izobraževanju.
Odgovore Liste Marjana Šarca (LMŠ) objavljamo v nadaljevanju, na dnu strani pa v osvežitev spomina še naša vprašanja, ki smo jih naslovili na politične stranke, ki se bodo potegovale za vstop v parlament. Spomnimo – s povzetki odgovorov strank smo že seznanili javnost in jih objavili na naši spletni strani, in sicer v tej novici oz. s povzetkom odgovorov tukaj (stranke SNS, SDS, SAB, Dobra država, Levica, SD, DeSUS, N.Si), z naknadno prejetimi odgovori še tukaj (Solidarnost in SMC), ter, kot omenjeno, po prejemu odziva s strani LMŠ včeraj pozno zvečer v nadaljevanju torej objavljamo še njihove odgovore:
V stranki Lista Marjana Šarca smo prepričani, da je znanje bistveno za razvoj naše družbe, za kar potrebujemo kakovosten in dostopen vzgojno-izobraževalni sistem ter močno gospodarstvo, ki z visoko usposobljeno delovno silo dosega visoko dodano vrednost, kar lahko dosežemo tudi z močnejšim povezovanjem med šolstvom, znanostjo in gospodarstvom.
Skrbno smo preučili vaša vprašanja, pregledali dostopne dokumente, ki so povezani z zadnjimi pogajanji vašega sindikata in vlade ter zavzeli stališče, da vzgojno-izobraževalni sistem potrebuje postopen dvig sredstev za svoje delovanje in nadgradnjo, ki mora slediti hitremu tehnološkemu razvoju. A dajati všečne odgovore na vaša zelo konkretna vprašanja, ki se bodo odprla tudi na pogajanjih z novo vlado, brez celovitega vpogleda v javne finance, bi bilo neodgovorno do vaših članic in članov ter države. Stojimo pa na stališču, da je potrebno pogajanja z vsemi sindikati, tudi vašim, začeti na točki, kjer so se zaključila s sedanjo vlado v odstopu.
A preden lahko sprejmemo odločitve glede vaših zahtev, se moramo temeljito seznaniti z realno sliko javnih financ, narediti simulacije vplivov zahtev posameznih skupin v javnem sektorju na javne finance. Upoštevati bo potrebno tudi >ad hoc< vlaganja zakonov poslank in poslancev ter vlade v zadnjem mesecu, ki imajo finančne posledice, kar je, mimogrede, nedržavotvorno.
Na tem mestu vam lahko obljubimo le to, da če bomo del vladne koalicije, bomo z vso resnostjo in odgovornostjo pristopili k razreševanju zapisanih vprašanj. Vsekakor bo ena izmed prioritet pri usklajevanju s koalicijskimi partnerji pri sestavi koalicijske pogodbe tudi usklajevanje plačnih nesorazmerij. Ne želimo ponoviti napak prejšnje vlade, da bi stvari reševali parcialno, saj enoten plačni sistem zahteva enotna pogajanja.
----------------------------------------------------------------------
Vprašanja SVIZ-a političnim strankam:
1. Delež sredstev za vzgojo in izobraževanje v BDP se je znižal s 5,3 % v letu 2005 na 4,6 % (Education at a Glance 2017, OECD). Sprašujemo:
a. Ali se strinjate, da bi se moral ta delež vrniti na odstotek, ki je bil dosežen v letu 2005? Če se, kdaj naj bi ga dosegli?
b. Ali se strinjate, da je kakovostni javni vzgojno-izobraževalni sistem ena od ključnih primerjalnih prednosti Slovenije pred drugimi državami?
2. Ali se strinjate, da je treba, v skladu z zakonsko opredeljenim načelom »enako plačilo za primerljivo delo«, zaostajanje plač v vzgoji in izobraževanju za primerljivimi delovnimi mesti v drugih delih javnega sektorja, odpraviti? Ali se strinjate s spremembami plačnih razredov, ki so bile dogovorjene zadnji dan pogajanj, 12. 3. 2018 (dogovorjena zvišanja povzemamo iz dokumenta »Sklepne informacije o poteku pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja«, ki ga je Vlada RS obravnavala na seji 22. 3. 2018):
a. Ali se strinjate, da se delovno mesto vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja uvrsti v 22. plačni razred?
b. Ali se strinjate, da se delovna mesta vzgojiteljev v vrtcih, učiteljev in drugih strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja z univerzitetno izobrazbo (VII/2) zvišajo za 2 plačna razreda?
c. Ali se strinjate, da se oblikuje posebno delovno mesto učitelj – razrednik, ki se ga po izvedenih zvišanjih uvrsti 1 plačni razred višje od učiteljev, ki niso razredniki?
č. Ali se strinjate, da se karierni razpon učiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki je zdaj od 30. do 43. plačnega razreda, v nazivih svetovalec in svetnik zviša za en plačni razred?
d. Ali se strinjate, da se vsem zaposlenih strokovnim in pedagoškim delavcem na univerzi, od univerzitetne izobrazbe navzgor, plače zvišajo za 3 plačne razrede?
3. Ali se strinjate, da je za razrednika – po zakonu je razrednik strokovni organ –, ki opravlja zahtevne dodatne naloge, smiselno oblikovati posebno delovno mesto, ki je vrednoteno višje?
4. Ali se strinjate, da je treba karierni razpon napredovanj vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki je med najožjimi v celotnem javnem sektorju in se konča bistveno nižje od delovnih mest z enako izobrazbo, povečati?
5. Ali se strinjate, da se zahtevno delo visokošolskih učiteljev, ki imajo doktorat znanosti, vrednoti enako (v razmerju 1 : 1) kot zahtevno delo zdravnikov specialistov?
6. Ali se strinjate, da je prioritetna naloga prihodnje vlade s stavkajočimi v vzgoji in izobraževanju čim prej skleniti stavkovni sporazum?