Stališča SVIZ do predlogov ZViS in ZRRD
SVIZ je včeraj na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poslal pripombe na predlog izhodišč zakonov o visokem šolstvu ter o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki sta sicer še danes v javni razpravi. Po pojasnilih predlagatelja novele je namen zakonov vzpostaviti nov sistemski okvir, ki bi omogočal večjo kakovost pri izvajanju raziskovalnega in pedagoškega dela. Cilj prenovljene zakonodaje je po besedah MIZŠ urediti pravni status javnih visokošolskih zavodov, določiti javno službo v visokem šolstvu in način financiranja. Poleg tega je cilj utrditi akademsko, organizacijsko, kadrovsko in finančno avtonomijo visokošolskih zavodov, urediti delovne obremenitve, plačilo in prehajanje kadrov, izboljšati sodelovanje visokošolskih zavodov z okoljem, urediti pogoje za podeljevanje koncesij za študijske programe zasebnim visokošolskim zavodom ter vzpostaviti celovit sistem proračunskega financiranja zavodov za študijsko dejavnost, usklajeno s sistemom financiranja raziskovalne dejavnosti.
SVIZ je omenjena izhodišča sprememb zakonov obravnaval na razširjeni seji predsedstva Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti 22. februarja letos. Predsedstvo je natančno preučilo predlagani besedili obeh novel in nato kategorično zavrnilo predlagana izhodišča, čeprav meni da sta noveli obeh zakonov sicer nujni. Predvsem je nujno, da bi priprava obeh zakonov potekala usklajeno, rešitve v obeh zakonih pa bi morale biti skladne. Predvsem je preveliko nasprotje med načinom financiranja raziskovalnih zavodov in visokega šolstva. Ne glede na dejstvo, da je financiranje na obeh področjih nezadostno, posebno na področju raziskovalne dejavnosti, je način financiranja visokega šolstva vsaj stabilen, enako pa bi bilo treba urediti tudi na področju raziskovalne dejavnosti.
Sporno je tudi uvajanje statusa raziskovalca/visokošolskega učitelja, kot je predvideno v izhodiščih. Enako je za SVIZ sporna uporaba izraza »človeški viri«, ki ima izrazito negativno paradigmo.
Sindikalna konferenca meni, da se kakovost znanstvenega in študijskega dela lahko meri samo po imanentnih kriterijih, ob doslednem upoštevanju specifik obeh področij, ne pa glede na obseg pridobljenega denarja na razpisih. Konferenca tako, ne glede na soglasnost, da sta spremembi obeh zakonov nujni in potrebni (konec koncev pa tako določa tudi ustavna odločba iz leta 2012, kar zadeva ureditev financiranja in opredelitve javne službe), meni, da izhodišča niso primerna osnova za oblikovanje obeh zakonov.
Stališča SVIZ, posredovana na MIZŠ glede novel ZViS in ZRRD, si v celoti lahko preberete tukaj.